Prof. dr. Franc Pohleven: Lesnopredelovalna industrija je ključ do uspešne in zelene Slovenije
Kljub temu, da Slovenijo pokriva 60 % gozda, je lesarska in gozdarska dejavnost zamrla, je pozabljena in nič več cenjena.
Povežimo Slovenijo

Petek, 26. februar 2021 ob 15:40

Odpri galerijo

Prof. dr. Franc Pohleven, lesar in mikolog, je leta 2000 pridobil naziv rednega profesorja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Njegovo osrednje področje raziskav so glive in drugi lesni škodljivci, ob tem pa tudi razvija inovativne postopke in pripravke za zaščito lesa. Dejavno sodeluje s konservatorji na različnih projektih obnove in zaščite kulturnozgodovinskih objektov.

Avtor: Suzana L. Krause

Kot velik promotor rabe lesa in lesnih izdelkov je leta 2005 ustanovil Zvezo lesarjev Slovenije – Svet za les in leta 2009 prvič pripravil razstavo Čar lesa, katere namen je promocija rabe lesa in ozaveščanje potrošnikov o prednostih lesenih izdelkov, ki jih je veliko. Je tudi urednik strokovne revije Les-Wood.

Leta 2009 je prejel Jesenkovo priznanje za življenjsko delo, a kot pravi, njegovo delo še ni končano.

				Izdelki iz lesa največ prispevajo k znižanju emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Na razstavah Čar lesa smo že od leta 2005 priča vedno novim inovatimnim izdelkom./ vir slike: Carlesa.si			Izdelki iz lesa največ prispevajo k znižanju emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Na razstavah Čar lesa smo že od leta 2005 priča vedno novim inovatimnim izdelkom. / vir slike: Carlesa.si

Fosilne surovine so razlog za podnebne spremembe

Kot pravi dr. Pohleven, je podnebne spremembe povzročil človek s predelavo fosilnih surovin, ki jih prideluje z veliko energije in zato porablja fosilna goriva, pri tem pa se sproščajo toplogredni plini, ki vplivajo na podnebje. Tako je težka industrija poglavitni krivec za ujme in onesnaževanje okolja.

Med toplogredne pline spada med drugim tudi CO2, ki nastaja pri izgorevanju premoga, nafte, zemeljskega plina, pa tudi pri kurjenju lesa. Na kratko: visok ogljični odtis je posledica težke energetsko potratne industrije, ki za svoje delovanje potrebuje ogromno energentov.

V naših gozdovih pa prav s pomočjo tega toplogrednega plina, torej CO2, sonce ustvarja les (fotosinteza). Torej je drevo in les, ki ga lahko držimo v rokah, dejansko CO2, ki ga je sonce vezalo v lesno maso. In v kolikor ostarelih dreves ne posekamo in v gozdu strohnijo, se CO2 sprosti nazaj v ozračje.

Za to, da drevesa v gozdu ne strohnijo, bi morali v gospodarskih gozdovih izvajati sečnjo in to do mere, ki jo dopušča sonaravno gospodarjenje z gozdom, za kar skrbijo gozdarji z odkazovanjem dreves.

V kolikor pa zdrava drevesa v sečni zrelosti, torej pred začetkom trohnenja, posekamo in hlodovino predelamo v izdelke ali jo uporabimo pri izgradnji objektov, se v teh izdelkih ali stavbah še desetletja v času uporabe izdelka skladišči CO2 ali z drugimi besedami: shranjujejo se toplogredni plini.

Proizvodnja izdelkov iz lesa je varčna in čista

Poleg tega je proizvodnja izdelkov iz lesa tudi energetsko varčna, saj poteka z malo vložene energije in zato tudi povzroča malo emisij CO2. Poleg tega, kot že omenjeno, lesni izdelki predstavljajo skladišče CO2. Z uporabo izdelkov iz lesa zmanjšujemo emisijo toplogrednih plinov v ozračje in se na ta način borimo proti podnebnim spremembam ter varujemo okolje.

Pri predelavi lesa tudi ne nastajajo nevarni odpadki in ne deponije le-teh, zato lesna industrija oziroma predelava lesa ne onesnažuje zraka, vode, prsti in predstavlja vizijo trajnostnega razvoja in prehoda v zeleno gospodarstvo.

				Kljub temu, da Slovenijo pokriva 60 % gozda, je lesarska in gozdarska dejavnost zamrla, je pozabljena in nič več cenjena. / vir slike: Pixabay.			Kljub temu, da Slovenijo pokriva 60 % gozda, je lesarska in gozdarska dejavnost zamrla, je pozabljena in nič več cenjena. / vir slike: Pixabay.

Preusmeritev slovenske industrije v lesnopredelovalno industrijo

Slovenija ima edino razpoložljivo surovino – les, ki ga od osamosvojitve naprej v obliki hlodovine izvažamo v tujino, namesto da bi ga doma predelali v končne izdelke z najvišjo dodano vrednostjo.

Našo industrijo bi po mnenju dr. Pohlevna zato morali preusmeriti v lesnopredelovalno industrijo. Imamo namreč les, ki ga z malo energije in brez onesnaževanja lahko predelamo v vrhunske izdelke. Ob tem je treba poudariti, pravi Pohleven, da ima Slovenija na voljo malo energije in jo zato uvaža v obliki energentov.

Na gozdnatih področjih Slovenije bi morali ustanoviti centre predelave lesa, kjer bi potekala pridelava lesa tam, kjer ta dobrina oziroma surovina nastaja. Tako bi lesna industrija omogočila proizvodnjo končnih izdelkov na podeželju.

Nova delovna mesta na podeželju in manj prometa

Predelava lesa na podeželju bi prinesla nova delovna mesta v domačem okolju, s čimer bi se zmanjšalo tudi število dnevnih migracij. Ljudje bi prihranili čas za pot na delo, manjša bi bila uporaba avtomobilov, manj bi bilo nesreč na cestah in tudi lokalnega oziroma javnega prometa bi potrebovali manj.

In s tem bi tudi porabili manj pogonskih goriv, kar bi še dodatno prispevalo k zmanjšanju emisije toplogrednih plinov.

Predelava lesa kot pot do skladnega regionalnega razvoja in decentralizacije

Hkrati bi predelava lesa na podeželju bistveno pripomogla k regionalnemu razvoju in decentralizaciji slovenskega gospodarstva. Posledično bi obstajali tudi boljši pogoji za enakomerno poseljenost, kar je z demografskega vidika izjemno pomembno.

V primeru pojava nalezljivih bolezni bi bilo tudi obvladovanje epidemij in uvajanje karanten lažje. Če bi ljudje delali v svojem domačem okolju, v kraju bivanja, ne bi prišlo do prenosa virusa na druga področja.

Centri predelave lesa bi omogočili lokalno, krožno gospodarstvo in regionalni razvoj pokrajin. Z uvedbo delovnih mest v domačem kraju, bi se krajani tudi bolj poistovetili s krajem bivanja in bi se tako preprečilo zapiranje pošt, bank, osnovnih šol in obudilo bi se tradicionalno gospodarstvo, ki je nekoč na slovenskih tleh že obstajalo.

Skladen regionalen razvoj bi omogočil razvoj naprednih vasi, ki bi delovale na osnovi lokalne surovine in človeških virov. Obenem pa bi morali na lokalnem nivoju poskrbeti tudi za odpadke. Deponije nevarnih odpadkov bi morale biti v kraju, kjer jih proizvajajo. In takrat bi se krajani vprašali, ali bi še imeli takšno industrijo v svojem kraju ali ne, je poudaril dr. Pohleven.

				Če les uporabimo za izdelke, rešujemo hkrati dva izziva: ustvarjamo nova delovna mesta na podeželju in varujemo okolje. / vir slike: Pixabay.			Če les uporabimo za izdelke, rešujemo hkrati dva izziva: ustvarjamo nova delovna mesta na podeželju in varujemo okolje. / vir slike: Pixabay.

Hrane je manj, lesa ne znamo izkoristiti

Dr. Pohleven je opozoril še na en problem. Pred osamosvojitvijo, predvsem pa pred koncem druge svetovne vojne, so imele povprečne slovenske kmetije dve tretjini kmetijskih površin in eno tretjino gozda. In takrat je bila samooskrba s hrano sorazmerno zadovoljiva in lakote ni bilo. Razen v času vojne, kar pa so bile izredne razmere.

Po osamosvojitvi Slovenije pa smo priča intenzivnemu zaraščanju kmetijskih površin in sedaj imajo povprečne kmetije eno tretjino kmetijskih površin in dve tretjini gozda. Posledica tega je, da pridelamo le 30 % lastne hrane in je moramo 70 % uvoziti.

Zaradi obsežnih gozdov pa imamo obilico lesa, ki ga nepredelanega v obliki hlodovine izvažamo, kar je skregano z logiko in z zdravim razumom, je poudaril. S tem obogatimo tujino, od katere smo poleg vsega prehransko odvisni.

				Slovenija po besedah dr. Pohlevna, med drugim tudi zaradi zaraščanja kmetijskih površin, pridela le 30 % lastne hrane. Ima pa obilico lesa, ki ga, ironično, pod ceno izvaža v države, od katerih smo prehransko odvisni. / vir slike: Pixabay.			Slovenija po besedah dr. Pohlevna, med drugim tudi zaradi zaraščanja kmetijskih površin, pridela le 30 % lastne hrane. Ima pa obilico lesa, ki ga, ironično, pod ceno izvaža v države, od katerih smo prehransko odvisni. / vir slike: Pixabay.

Pomembna naloga za gibanje Povežimo Slovenijo

Skrajni čas je, da ustavimo zaraščanje in povečamo kmetijske površine in s tem zagotovimo boljšo in varnejšo prehransko samooskrbo, hlodovino pa doma predelamo v končne izdelke z višjo dodano vrednostjo ter tako zmanjšamo tako surovinsko kot energetsko odvisnost Slovenije.

Zeleno gospodarstvo ter trajnostno naravnana industrija je v skladu z najnovejšo politiko Evropske komisije, ki je sprejela Evropski podnebni pakt in Evropski zeleni dogovor, ki je kažipot do trajnostnega razvoja.

Slovenija ima idealne možnosti, da to stori, pravi dr. Pohleven, zato bi moralo gibanje Povežimo Slovenijo delovati v tej smeri, da bi se Slovenija v prihodnosti preusmerila v gospodarstvo, ki bi slonelo na lastnih energetskih in surovinskih danostih, obenem pa bi povečala obdelane kmetijske površine do take mere, da bi Slovencem zagotovili samooskrbo oziroma varno oskrbo z domačo hrano pridelano na domačih tleh.

Teme
Povežimo Slovenijo dr Franc Pohleven energija krožno gospodarstvo lesno predelovalna industrija podeželje regionalni razvoj trajnostno zelena paradigma
Zadnje objave
Cepljeni in necepljeni smo ljudje – spoštujmo se!
Sama sem cepljena z dvema odmerkoma cepiva Moderna in menim, da bi bilo prav, da bi se še posebno starejši cepili čimprej in v čim večjem številu. Obenem pa skušam razumeti ljudi, ki se iz različnih razlogov niso cepili, še posebno tiste, ki nasprotujejo cepljenju otrok. Zato me zelo žalosti, ko poslušam vse več medsebojnih žalitev in poniževanj, predvsem tistih, ki se (še) niso odločili za cepljenje. Ne le, da je to v nasprotju s spoštljivim obnašanjem in spoštovanjem drugače mislečih in ne koristi prizadevanjem, da bi se še več ljudi odločilo za cepljenje. Izpostaviti okoli milijon ljudi v Sloveniji različnim žaljivkam je zame kot koordinatorko gibanja Povežimo Slovenijo nesprejemljivo, še posebno zato, ker se bo šele v naslednjih mesecih in letih dokončno pokazalo, katere rešitve za zajezitev pandemije so bile res dobre in katere ne. Cepljeni in necepljeni smo ljudje. Spoštujmo se in verjemimo drugi drugemu, da se želimo odločati v dobro sebi in drugim, čeprav imamo poglede o tem, kaj je v skupno dobro, zelo različne. Tudi v našem gibanju Povežimo Slovenijo imamo ljudje različne poglede na cepljenje proti covid-19, pa tudi na druge ukrepe za zaustavitev pandemije. Kljub temu pa se odkrito in spoštljivo pogovarjamo o tem, kako pomagati, da bi se čimprej prišlo do čim boljših rešitev. Želim si, da bi bilo takih odkritih in spoštljivih pogovorov tudi v stroki, politiki in družbi nasploh več, saj vsaka nestrpnost, sovražnost in nespoštljivost vodi v začaran krog, iz katerega se je z vsakim nadaljnjim dnem težje izviti.  dr. Nada Pavšer koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo
Dr. Nada Pavšer: V gibanju PoS bodo kandidirali najboljši in najbolj kompetentni za najbolj odgovorne državne funkcije
V gibanju PoS smo zelo veseli javnega odmeva našega nastanka in razvoja. Predsednikom SLS Marjanu Podobniku, Zelenih Slovenije Andreju Čušu in NLS Francu Kanglerju se zahvaljujem, da so s ciljem čim večjega uspeha gibanja PoS na parlamentarnih volitvah velikodušno dali na razpolago svojo infrastrukturo. S tem nastaja močna platforma za uspešno kandidaturo ne le strankarsko opredeljenih kandidatov, županov in županskih list, ampak predvsem tudi tistih, ki se zaradi pretežno slabega ugleda političnih strank ne želijo politično ali ideološko opredeljevati. Verjamem, da bo to spodbudilo h kandidiranju ali podpori tudi druge najboljše, najuspešnejše in najbolj kompetentne nosilce odgovornih funkcij v gospodarstvu in na drugih področjih. S tem se bomo približali cilju gibanja PoS, da bi najboljši prevzemali tudi najodgovornejše funkcije na državni ravni. Vir slike: SkledarTV V zadnjih tednih so potekali številni pogovori s skupinami neodvisnih županov, predstavniki združenj, ki povezujejo intelektualce in uglednimi podjetniki in gospodarstveniki. Iz teh krogov bomo ob pravem času predstavili tudi našega kandidata za mandatarja. Še enkrat poudarjamo, da so k sodelovanju povabljene vse stranke, skupine in posamezniki, ki spoštujejo vsebino slovenske Ustave in so se pripravljeni zavzemati za sodelovanje različnih, ki želijo dobro Sloveniji in njenim državljanom.   dr. Nada Pavšer koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo
Doc. dr. Tina Bregant o gibanju Povežimo Slovenijo
Doc. dr. Tina Bregant o gibanju Povežimo Slovenijo: "Želim si, da bi čez nekaj let živeli v Sloveniji, ki je bolj prijazna, uspešna, ustvarjalna... Prihajam iz zdravstva in mislim, da lahko s svojim znanjem, veščinami pridodam en košček v ta mozaik, da bomo vsi skupaj bolje živeli in če to zmoremo skupaj, v gibanju Povežimo Slovenijo, potem sem pripravljena to storiti."
Skupna lista Povežimo Slovenijo spet okoli 10 poslanskih mandatov
Če bi bile volitve v Državni zbor RS to nedeljo bi slavila SDS, in sicer bi med opredeljenimi dobila 32,7 odstotka glasov. Na drugem mestu bi se znašli Socialni demokrati, ki bi jih volilo 17,8 odstotka volivcev, sledili bi Lista Marjana Šarca z 12,4 odstotki glasov in Levica z 7,8 odstotka glasov. Nova Slovenija se je znašla na petem mestu, volilo bi jo namreč 7,1 odstotka glasov, parlamentarni prag bi prestopila samo še Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka Slovenije s 6,1 odstotka glasov. Stranke Naša Dežela, SAB, SNS, DeSUS, Pirati, SMC in Dobra država ne bi dobile poslanskih sedežev. Povzeto po:https://bit.ly/2RrewWn 
Zakaj nas pogled na svobodo medijev v Sloveniji tako deli?
Kljub vztrajnemu prizadevanju, da bi ob prof. dr. Žigi Turku, ki velja za zmernega provladno usmerjenega misleca, za uvodničarja dobili tudi enega od mislecev ali predstavnikov medijev, ki so vrednostno bližje sedanji opoziciji nam to, žal, ni uspelo. To obžalujemo in ocenjujemo kot neprijetno dejstvo, ki ne vzbuja optimizma. To je na začetku izpostavil tudi moderator Marko Balažic. Pogovor različnih je namreč osnova za približevanja pogledov in stališč. Marko Balažic vir slike: 24ur.com Prof. dr. Turk je ob predstavitvi pogledov na dva državno financirana medija RTV SLO in STA dejal: »Priložnost teh dveh medijev za preživetje in uspešno delovanje bi videl v njuni odločitvi za ustvarjanje skupne slike resničnosti, kjer bi bilo dovolj prostora za različne poglede.« Ocenil je tudi, da bi provladne stranke morale skupaj stopiti korak nazaj in si prizadevati predvsem za uravnoteženo sestavljanje organov STA in RTV SLO, kar bi zagotavljalo tudi ravnotežje med vsakokratno koalicijo in opozicijo. Sedanji vladni konflikt s STA namreč po mnenju dr. Turka škoduje predvsem vladi. V nadaljevanju je ocenil, da so pri nas stranke bolj odvisne od medijev, kot mediji od strank. V primerjavi z razvitimi demokracijami, je v odnosu do medijev večina strank v Sloveniji precej nemočnih. Kot problem je tudi izpostavil, da si vedno manj novinarjev lahko privošči, da delajo kvalitetno novinarsko delo. Ob konkretnem vprašanju glede novinarja Blaža Zgage je dr. Turk dejal, da je Blaž Zgaga dobil enako nagrado, kot marsikateri novinar, ki je bil dokazano življenjsko ogrožen in je bil dejansko in povsem drugače kot je to primer Blaža Zgage, žrtev političnega preganjanja in ogrožanja. V gibanju Povežimo Slovenijo si bomo tudi v prihodnje prizadevali za soočenje ljudi, ki imajo o pomembnih vprašanjih za prihodnost Slovenije različne poglede. To je skladno z našo jasno opredelitvijo, da še posebno v letu, ko slavimo 30-letnico naše osamosvojitve, iščemo skupne poglede na pomembna vprašanja za prihodnost Slovenije. Le-to nas bo vodilo k cilju, da bi bili Slovenci in vsi slovenski državljani skupaj sposobni velikih dejanj, kot smo ga naredili pred 30. leti z osamosvojitvijo Slovenije.
Povežimo Slovenijo (PoS) s 7 poslanci
Po javnomnenjski raziskavi v današnjem Delu je enega večjih vzponov dosegla SLS, ki bi, če bi bile volitve v nedeljo, ob upoštevanju samo opredeljenih volivcev, samostojno uspešno vstopila v parlament. Skupaj z ostalimi strankami, ki sooblikujejo gibanje Povežimo Slovenijo (Zeleni Slovenije, NLS …) oziroma se z njimi dogovarjajo (SMC, …), pa bi dosegli vsaj 7 poslanskih mest. Čeprav rezultatov posameznih strank v gibanju PoS ni možno neposredno seštevati, pa je treba poudariti, da je rezultat v raziskavi dosežen brez upoštevanja dejstva, da bo gibanje PoS na volitvah gotovo nastopilo z eno najmočnejših list na čelu z dr. Petričem, številnimi uglednimi župani, nosilci vključenih strank, priznanimi zdravniki, glasbeniki, športniki, podjetniki, kmeti, upokojenci, invalidi in predstavniki mlade generacije, ter močnim kandidatom za mandatarja. 

Komentarji

Zdaj se predvaja
povezimoslovenijo

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Prijatelji

Twitter

Facebook

Prijatelji