Miha Burger: Veliko se da narediti, če je volja
Tokrat smo z njim spregovorili o njegovi vlogi nosilca pobude za pravične pokojnine znotraj gibanja Povežimo Slovenijo.
Povežimo Slovenijo

Četrtek, 25. februar 2021 ob 15:27

Odpri galerijo

Miha Burger je samostojni oblikovalec in nekdanji zunanji sodelavec RTV. Je tudi avtor priročnika Saj se itak ne da nič narediti …, ki je namenjen vsem, ki želijo premagati trditev tega stavka. Kot aktivni državljan se je lotil marsikatere teme, med drugim tudi zakona o javnem naročanju.

Avtor: Klara Vaš

Tokrat smo z njim spregovorili o njegovi vlogi nosilca pobude za pravične pokojnine znotraj gibanja Povežimo Slovenijo.

Gospod Burger, pred petindvajsetimi leti ste napisali knjigo z naslovom Saj se itak ne da nič narediti …, misleč na delovanje v političnem prostoru. Vaš odgovor v tej knjigi je bil »ne, ni res, da se marsikaj narediti«, in kot eno od poti do možnih izboljšav ste navedli večjo vlogo in pomen aktivnega državljanstva. Kako ste videli vlogo aktivnega državljana takrat in kako jo vidite v današnjem času?

Knjigo, ki jo omenjate, sem izdal skupaj s knjigo Eda Ravnikarja »Udbomafija« in obe knjigi sta bili dejansko vzrok in temelj, da smo se, skupina predvsem inženirjev, ki smo do takrat delovali precej individualno, v želji, da bi bili kot aktivni državljani bolj prepoznavni in naše ideje bolj sprejete, bolj povezali in že v nekaj mesecih ustanovili novo politično stranko, ki smo jo poimenovali Civilna Iniciativa za Slovenijo.

Ker smo kot glavno oviro našemu delovanju prepoznali predvsem v silah kontinuitete, to je naslednikih prejšnjega režima, smo iskali povezavo s pomladnimi strankami. Pred volitvami novembra leta 1996 je prišlo do povezave med nami in SLS in uspeh je bil prav lep. In nekateri smo glede na uspešno sodelovanje s SLS sprejeli svetovalne funkcije za določeno mandatno obdobje, nekateri na vladi, jaz sam pa v parlamentu.

Naj pa takoj povem, da se je kmalu pokazalo, da smo predvsem skupina individualcev. Da nismo politična stranka, da smo le aktivni državljani. Tega sicer nismo javno razglašali, ker smo še nekaj časa pač imeli določeno politično težo kot Civilna Iniciativa za Slovenijo. In tako vidim vlogo aktivnega državljana tudi danes.

Ne da bi bilo potrebno, da se spet ustanovi kakšna Civilna Iniciativa za Slovenijo, temveč da deluje aktivni državljan samostojno, individualno, a da se pred volitvami poveže s političnim subjektom, za katerega ve oziroma verjame, da bo uveljavljal vlogo in pomen aktivnega državljanstva! Da bo to bolj uresničljivo, če bo volilni rezultat čim boljši. Recimo tako kot leta 1996.

V parlamentu ste sodelovali kot svetovalec predsednika Državnega zbora RS Janeza Podobnika v letih 1997-2000. Kako ste dojemali takratne politične razmere, politične konflikte in politično sodelovanje?

Takrat se pravzaprav še nisem zavedal, tako kot se tega zavedam danes, da je aktivno državljanstvo kot pojem oziroma kot oblika delovanja v političnem prostoru tako kompleksna zadeva. Tako nedorečena na naši stopnji razvoja demokracije in posledično zelo težko dojemljiva našim sodržavljanom. In nisem se zares zavedal niti tega, da pa bo večini tistih, ki se bodo dokopali do pozicije odločanja, moje delovanje na načine in oblike delovanja aktivnega državljana tako v napoto.

Ja, večini, razen redkim; pa čeprav bo verjetno to zvenelo kot reklama v vašem mediju, moram povedati, da sta bila med redkimi, ki ju moje delovanje ni motilo, ravno brata Podobnik. In naj takoj dodam, da sem prepričan, da jima je podpiranje teh oblik delovanja prej škodilo kot koristilo v njuni lastni stranki.

Kot že rečeno, so državljani, posebej v vlogi volivcev, večinoma še nepripravljeni za ta del demokracije. Zato moje delovanje v parlamentu (posebej bom izpostavil le nekaj zelo odmevnih akcij, kot je na primer problematika prodaje Litostroja, kjer sem v javno razpravo pritegnil prek sto strojnih inženirjev, ali pa javna razprava o problematiki zakona o javnem naročanju, kjer se je trlo predvsem malih, prodornih podjetnikov, ki niso imeli šanse po obstoječi zakonodaji) večini takratnih poslancev ni prav nič dišalo in so to večkrat dali vedeti, ne glede na strankarsko pripadnost.

Recimo eden redkih, ki je moje aktivnosti podpiral, pa je bil poslanec Ivo Hvalica. Danes vem, da bi bilo lahko manj političnih konfliktov in več sodelovanja, če bi to kompleksnost aktivnega državljanstva bolj dorekli. Z drugimi besedami, bolj sprejeli, ja, tudi zakonsko: kdo, kdaj, kako kot aktivni državljan, kaj in kako z aktivnim državljanstvom.

				Bilo bi manj političnih konfliktov in več sodelovanja, če bi kompleksnost aktivnega državljanstva bolj dorekli: kdo, kdaj, kako kot aktivni državljan, kaj in kako z aktivnim državljanstvom. / vir slike: mlad.si			Bilo bi manj političnih konfliktov in več sodelovanja, če bi kompleksnost aktivnega državljanstva bolj dorekli: kdo, kdaj, kako kot aktivni državljan, kaj in kako z aktivnim državljanstvom. / vir slike: mlad.si

Po tem obdobju vašega delovanja v Državnem zboru RS ste veliko objavljali v različnih medijih. V komentarjih na vaše članke pa vidimo, da vas večkrat poimenujejo nekako kot samotnega jezdeca aktivnega državljanstva, tisti še bolj kritični pa so vas oz. vaše ideje in pobude naslovili tudi z donkihotstvom, skratka, da se borite z mlini na veter. Kaj pravite na to?

Kar ste navedli v vprašanju, drži. Posebej to z donkihotstvom. In v vseh teh letih sem se ničkolikokrat vprašal: Si državljani res želijo več aktivnega državljanstva? Več možnosti soodločanja pri skupnih, javnih zadevah in problemih? Kaj pa, če si želijo preprosto le novo Marijo Terezijo, prosvetljenega absolutista. In jim je čisto vseeno, kako ji oz. mu je ime. Samo da bodo skupne, javne zadeve kolikor toliko funkcionirale in nam bo zaradi tega šlo vsem bolje.

Ja, tudi moje dolgoletno preizkušanje različnih metod in načinov aktivnega državljanstva potrjuje, da velike večine le-to ne zanima. A istočasno je stalno prisotna ugotovitev, tudi na osnovi vseh omenjenih preizkušanj, da bi velika večina državljanov odgovorila pozitivno, z »da, bolje bi bilo, če bi obstajala večja, jasnejša zaveza oblastnikov, nosilcev javnih pooblastil, da bolj dokazujejo, da delajo prav in dobro, če se pojavi utemeljen dvom v njihovo početje!« Ne samo enkrat na štiri leta, ampak stalno, vsakokrat, ko se pojavi ta dvom!

Zato pišem in govorim ter tudi preizkušam različne metode ugotavljanja volje državljanov. Kajti po mojem prepričanju so praktično edina pot k večji zavezi oblastnikov k delanju bolj prav. A če ni politične volje za uporabo teh metod, ni nič, je vse brez veze.

Začaran krog? Vedno znova ga je treba poskušati prebiti. Priložnost vidim v tem trenutku v gibanju Povežimo Slovenijo. To je v resnici frontalni spopad s totalno polarizacijo v političnem prostoru v Sloveniji na eni strani in po drugi strani tudi s tistimi državljani, ki so polni cinizma in pišmevuhovstva. Ti so prevladali na vseh spletnih portalih in forumih, ki pa so slej ko prej glavno orodje za izvajanje omenjenih metod ugotavljanja volje državljanov.

Sodelovanje pa je možno predvsem na osnovi preprostih metod ugotavljanja volje državljanov, ki jih oblast, upravljavci države, priznavajo, vzpodbujajo in upoštevajo. In jih zato ljudje sprejmejo in se znebijo cinizma in pišmevuhovstva. Moram pa še dodati, da nisem edini, ki toliko pišem in poskušam z aktivnim državljanstvom. Povsod po svetu je zaslediti mnogo poskusov v tej smeri.

Na koncu prejšnjega odgovora ste omenili, da se po svetu pojavljajo različne oblike in metode aktivnega državljanstva. Ste lahko bolj konkretni, lahko navedete kakšne že bolj poznane oblike oziroma tiste, ki imajo že kakšen vpliv v političnem prostoru?

V svojih člankih večkrat navajam kakšen primer aktivnega državljanstva po svetu. Naj navedem nekaj odmevnih v zadnjih letih: precej odmevna je postala »Citizens Assembly« na Irskem. Tam je 99 naključno izžrebanih državljanov, seveda najprej ob njihovem soglasju za sodelovanje, po nekajmesečni argumentaciji prišlo do predloga zakonske ureditve glede splava. Parlament je njihov predlog potrdil.

Pred kratkim pa je v Franciji na podoben način 150, prav tako kot na Irskem izbranih državljanov pod nazivom Francoska državljanska konvencija za podnebno krizo, sestavilo prek 100 priporočil vladi glede ukrepanja. Drugače od Irske, kjer je bilo priporočilo za parlament nezavezujoče, pa so njihova priporočila, po besedah francoskega predsednika Macrona, za vlado zavezujoča.

No, teh aktivnosti je po svetu še veliko, naj priporočim vsakomur, ki ga to zanima, da na Googlu odtipka ime staroste aktivnega državljanstva, ameriškega sociologa Toma Atleeja, in bo našel veliko podatkov.

				Kot aktivni državljan je Miha Burger tudi kot nosilec pobude za pravične pokojnine v okviru gibanja Povežimo Slovenijo. / vir slike: Pixabay.			Kot aktivni državljan je Miha Burger tudi kot nosilec pobude za pravične pokojnine v okviru gibanja Povežimo Slovenijo. / vir slike: Pixabay.

Kot aktivni državljan in kot nosilec pobude za pravične pokojnine nastopate tudi v promocijskem filmu gibanja Povežimo Slovenijo. Kaj vas je spodbudilo k sodelovanju v tem gibanju?

Osnovna spodbuda je zagotovo dejstvo, da se je v politični prostor vrnil Marjan Podobnik. On ni le eden redkih, kot sem omenil že v enem prejšnjih vprašanj, ampak celo edini, ki je, kot sem zapisal v svojem članku na Portalu Plus pred dobrim mesecem: »v funkciji podpredsednika Drnovškove vlade omogočil samostojno delovanje skupini Aktivnih državljanov, povezanih v skupino Civilna Iniciativa za Slovenijo, ki smo predvsem z različnimi oblikami argumentacije izvajali efektno kontrolo oblasti (čeprav je bil Marjan Podobnik takrat, kot rečeno, v funkciji podpredsednika vlade, del te iste oblasti!)«.

In me je v pogovoru z Marjanom Podobnikom k sodelovanju posebej pritegnila priložnost, da preizkusim eno od oblik aktivnega državljanstva. To je, da na enem primeru, ki je silno akuten, a istočasno silno enostavno rešljiv, preizkusim eno najpreprostejših oblik, to je spletno glasovanje državljanov za določeno enostavno rešitev javnega problema.

Ker sem ravno v tem času slučajno prebral na nekem nemškem spletnem portalu, kako se trume nemških strokovnjakov zgrinjajo na razpravo o tem, kako je avstrijski model pokojninskega sistema pa vsaj enkrat boljši in pravičnejši od nemškega, sem čisto enostavno pomislil, zakaj pa ne bi še mi naredili en link, povezavo, na osnovne informacije o tem avstrijskem sistemu in povprašali državljane, ali so za to, da ga prenesemo v naš sistem.

Zveni enostavno in ves vic je v tem, da je res čisto enostavno. Manjka le volja, da se to naredi. Konec koncev živimo in pri nas in v Avstriji v enem in istem evropskem pravnem redu in po tehnični plati zagotovo ne more biti problem tega uresničiti. In v političnem programu prav vsake politične stranke pri nas je obljuba, da bodo izboljšali pokojninski sistem.

Torej, kje je kakšna ovira? In zagotovo ne potrebujemo kakšnega splošnega ljudskega referenduma na to temo, le jasno izraženo željo aktivnih državljanov. Ja, tistih, ki se jim bo ljubilo pritisniti na tipko: sem za. Seveda bo vedno veliko tistih, ki se jim to ne bo ljubilo, toda ali niso prav tako odločilni le glasovi tistih državljanov, ki se jim ljubi iti na volišče pri parlamentarnih volitvah, in prav nič ne štejejo tisti, ki se jim to ne ljubi.

PREBERITE TUDI:

Gibanje Povežimo Slovenijo (PoS) povezuje vedno več različnih strank, list in posameznikov

Od predstavitve gibanja PoS pred tremi tedni se le-to dnevno krepi in širi z novimi sodelujočimi in podporniki, ki so prepričani, da je ...

Teme
marjan podobnik Miha Burger Povežimo Slovenijo pravične pokojnine aktivni državljan gibanje
Zadnje objave
Dr. Nada Pavšer: V gibanju PoS bodo kandidirali najboljši in najbolj kompetentni za najbolj odgovorne državne funkcije
V gibanju PoS smo zelo veseli javnega odmeva našega nastanka in razvoja. Predsednikom SLS Marjanu Podobniku, Zelenih Slovenije Andreju Čušu in NLS Francu Kanglerju se zahvaljujem, da so s ciljem čim večjega uspeha gibanja PoS na parlamentarnih volitvah velikodušno dali na razpolago svojo infrastrukturo. S tem nastaja močna platforma za uspešno kandidaturo ne le strankarsko opredeljenih kandidatov, županov in županskih list, ampak predvsem tudi tistih, ki se zaradi pretežno slabega ugleda političnih strank ne želijo politično ali ideološko opredeljevati. Verjamem, da bo to spodbudilo h kandidiranju ali podpori tudi druge najboljše, najuspešnejše in najbolj kompetentne nosilce odgovornih funkcij v gospodarstvu in na drugih področjih. S tem se bomo približali cilju gibanja PoS, da bi najboljši prevzemali tudi najodgovornejše funkcije na državni ravni. Vir slike: SkledarTV V zadnjih tednih so potekali številni pogovori s skupinami neodvisnih županov, predstavniki združenj, ki povezujejo intelektualce in uglednimi podjetniki in gospodarstveniki. Iz teh krogov bomo ob pravem času predstavili tudi našega kandidata za mandatarja. Še enkrat poudarjamo, da so k sodelovanju povabljene vse stranke, skupine in posamezniki, ki spoštujejo vsebino slovenske Ustave in so se pripravljeni zavzemati za sodelovanje različnih, ki želijo dobro Sloveniji in njenim državljanom.   dr. Nada Pavšer koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo
Doc. dr. Tina Bregant o gibanju Povežimo Slovenijo
Doc. dr. Tina Bregant o gibanju Povežimo Slovenijo: "Želim si, da bi čez nekaj let živeli v Sloveniji, ki je bolj prijazna, uspešna, ustvarjalna... Prihajam iz zdravstva in mislim, da lahko s svojim znanjem, veščinami pridodam en košček v ta mozaik, da bomo vsi skupaj bolje živeli in če to zmoremo skupaj, v gibanju Povežimo Slovenijo, potem sem pripravljena to storiti."
Skupna lista Povežimo Slovenijo spet okoli 10 poslanskih mandatov
Če bi bile volitve v Državni zbor RS to nedeljo bi slavila SDS, in sicer bi med opredeljenimi dobila 32,7 odstotka glasov. Na drugem mestu bi se znašli Socialni demokrati, ki bi jih volilo 17,8 odstotka volivcev, sledili bi Lista Marjana Šarca z 12,4 odstotki glasov in Levica z 7,8 odstotka glasov. Nova Slovenija se je znašla na petem mestu, volilo bi jo namreč 7,1 odstotka glasov, parlamentarni prag bi prestopila samo še Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka Slovenije s 6,1 odstotka glasov. Stranke Naša Dežela, SAB, SNS, DeSUS, Pirati, SMC in Dobra država ne bi dobile poslanskih sedežev. Povzeto po:https://bit.ly/2RrewWn 
Zakaj nas pogled na svobodo medijev v Sloveniji tako deli?
Kljub vztrajnemu prizadevanju, da bi ob prof. dr. Žigi Turku, ki velja za zmernega provladno usmerjenega misleca, za uvodničarja dobili tudi enega od mislecev ali predstavnikov medijev, ki so vrednostno bližje sedanji opoziciji nam to, žal, ni uspelo. To obžalujemo in ocenjujemo kot neprijetno dejstvo, ki ne vzbuja optimizma. To je na začetku izpostavil tudi moderator Marko Balažic. Pogovor različnih je namreč osnova za približevanja pogledov in stališč. Marko Balažic vir slike: 24ur.com Prof. dr. Turk je ob predstavitvi pogledov na dva državno financirana medija RTV SLO in STA dejal: »Priložnost teh dveh medijev za preživetje in uspešno delovanje bi videl v njuni odločitvi za ustvarjanje skupne slike resničnosti, kjer bi bilo dovolj prostora za različne poglede.« Ocenil je tudi, da bi provladne stranke morale skupaj stopiti korak nazaj in si prizadevati predvsem za uravnoteženo sestavljanje organov STA in RTV SLO, kar bi zagotavljalo tudi ravnotežje med vsakokratno koalicijo in opozicijo. Sedanji vladni konflikt s STA namreč po mnenju dr. Turka škoduje predvsem vladi. V nadaljevanju je ocenil, da so pri nas stranke bolj odvisne od medijev, kot mediji od strank. V primerjavi z razvitimi demokracijami, je v odnosu do medijev večina strank v Sloveniji precej nemočnih. Kot problem je tudi izpostavil, da si vedno manj novinarjev lahko privošči, da delajo kvalitetno novinarsko delo. Ob konkretnem vprašanju glede novinarja Blaža Zgage je dr. Turk dejal, da je Blaž Zgaga dobil enako nagrado, kot marsikateri novinar, ki je bil dokazano življenjsko ogrožen in je bil dejansko in povsem drugače kot je to primer Blaža Zgage, žrtev političnega preganjanja in ogrožanja. V gibanju Povežimo Slovenijo si bomo tudi v prihodnje prizadevali za soočenje ljudi, ki imajo o pomembnih vprašanjih za prihodnost Slovenije različne poglede. To je skladno z našo jasno opredelitvijo, da še posebno v letu, ko slavimo 30-letnico naše osamosvojitve, iščemo skupne poglede na pomembna vprašanja za prihodnost Slovenije. Le-to nas bo vodilo k cilju, da bi bili Slovenci in vsi slovenski državljani skupaj sposobni velikih dejanj, kot smo ga naredili pred 30. leti z osamosvojitvijo Slovenije.
Povežimo Slovenijo (PoS) s 7 poslanci
Po javnomnenjski raziskavi v današnjem Delu je enega večjih vzponov dosegla SLS, ki bi, če bi bile volitve v nedeljo, ob upoštevanju samo opredeljenih volivcev, samostojno uspešno vstopila v parlament. Skupaj z ostalimi strankami, ki sooblikujejo gibanje Povežimo Slovenijo (Zeleni Slovenije, NLS …) oziroma se z njimi dogovarjajo (SMC, …), pa bi dosegli vsaj 7 poslanskih mest. Čeprav rezultatov posameznih strank v gibanju PoS ni možno neposredno seštevati, pa je treba poudariti, da je rezultat v raziskavi dosežen brez upoštevanja dejstva, da bo gibanje PoS na volitvah gotovo nastopilo z eno najmočnejših list na čelu z dr. Petričem, številnimi uglednimi župani, nosilci vključenih strank, priznanimi zdravniki, glasbeniki, športniki, podjetniki, kmeti, upokojenci, invalidi in predstavniki mlade generacije, ter močnim kandidatom za mandatarja. 
Franc Kangler
Na povezavi si lahko ogledate video izjavo g. Franca Kanglerja. Povezava https://fb.watch/5gG24wkwnJ/

Komentarji

Zdaj se predvaja
povezimoslovenijo

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Prijatelji

Twitter

Facebook

Prijatelji