Janez Podobnik: Zmagovito je seštevanje
O povezovalni pobudi smo se pogovarjali s predstavnikom stranke, ki v gibanje prinaša najbolj razvejano organizacijsko mrežo, članom izvršilnega odbora in mednarodnim tajnikom Slovenske ljudske stranke Janezom Podobnikom.
Povežimo Slovenijo

Torek, 23. februar 2021 ob 14:56

Odpri galerijo

Janez Podobnik

O gibanju »Povežimo Slovenijo«, ki je v javni prostor vstopilo konec januarja, je za tednik Družina z Janezom Podobnikom govoril Bogomir Štefanič. Z dovoljenjem uredništva Družine objavljamo intervju tudi v našem mediju.

Konec januarja je v javni prostor vstopilo gibanje Povežimo Slovenijo, ki pod skupno streho zavezanosti slovenski ustavi povezuje več strank, skupin, krajevnih list in uglednih posameznikov različnih vrednostnih in političnih pogledov (če omenimo nekatere stranke in liste: Zeleni Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Stranka modernega centra, Nova ljudska stranka – lista Franca Kanglerja, Celjska županova lista Bojana Šrota, Lista koprskega župana Aleša Bržana). O povezovalni pobudi se pogovarjamo s predstavnikom stranke, ki v gibanje prinaša najbolj razvejano organizacijsko mrežo, članom izvršilnega odbora in mednarodnim tajnikom Slovenske ljudske stranke Janezom Podobnikom.

Za slovenski politični prostor je značilna izrazita polarizacija, ki se je v zadnjem letu epidemijskih razmer in nove vladne ekipe še stopnjevala. Kako v te konkretne razmere vstopa pobuda gibanja Povežimo Slovenijo?

Vstopa s prepričanjem, da je smer velike politične in vedno bolj tudi ideološke polarizacije za Slovenijo slaba. Slabi nas kot narod, kot družbo in državo. V naše odnose vnaša nered, negativnost, izključevalnost, nesproščenost. Slovenija nujno potrebuje spremembo, drugačne metode sobivanja. Tudi na področju javnega, družbenega, političnega. Gibanje Povežimo Slovenijo želi odriniti na globoko. Stopa v središče slovenskega javnega prostora. Ne prinaša le drugačne, nove politične izbire, ampak tudi drugačen pristop do oblikovanja povezovalnega partnerstva. Gre za resnično inovacijo.

Gibanje povezuje nazorsko dokaj različne skupine, ki nosijo konservativne, zelene, liberalne in še kakšne predznake. Kaj je torej tista ključna rdeča nit, ki vas povezuje v notranje povezano politično skupino?

Ta izziv je največji. Ključna je drža sodelovanja, ki izhaja iz spoštovanja do vsakega partnerja. Tu poudarjam, da nam ne gre zgolj za površinsko »pozo sodelovalnosti«. Prva novost je že v tem, da s tem mislimo zares. In da nazorsko različne skupine to različnost dejansko sprejmemo, se v tem spoštujemo; in kar je ključno, najdemo navdih za sodelovalno politično platformo, ki se bo v slovenskem političnem prostoru pokazala z močno listo Povežimo Slovenijo, ki bo tudi nastopila na volitvah. Ključna nit naše sodelovalne zgodbe pa je njen temelj, slovenska ustava. Predstavlja sidro našega sodelovalnega modela.

Ste politik z dolgim in dobrim zgodovinskim spominom. Ali vidite kakšne vzporednice med vzpostavljanjem političnih strank ob zori slovenske demokratizacije in današnjim preoblikovanjem političnega prostora, v katerega želite poseči z novim gibanjem?

Da, res, poseben navdih nam je Demos, ki se je izkazal kot ključna zgodovinsko-politična inovacija, najbolj zaslužna, da se je v Slovenijo pred dobrimi 30 leti »vrnila« parlamentarna demokracija in pred 30 leti smo tudi postali samostojna država. Njegova širina, tako politična kot ideološko-vrednostna, ob vseh izzivih takega partnerstva postaja znova prava pot za Slovenijo. Treba je poudariti, da nismo naivni ali idealisti, pač pa je dozorel pravi čas.

Praznino med ljudmi in državo oz. njenimi ključnimi institucijami je potrebno znova napolniti in napolnjevati. Celovito in dosledno, s pravimi vsebinami, tudi s sproščenostjo. Sicer se bo še naprej širilo izključevanje, ideološko sovraštvo, vsesplošno nezaupanje. Slovenija potrebuje ideološko pomiritev in sinergijo lastnih intelektualnih potencialov.

Česa se lahko gibanje Povežimo Slovenijo nauči iz dobrih in tudi slabih izkušenj preteklih poskusov premoščanja ostrih političnih delitev?

Tu res lahko govorim tudi iz nekaterih lastnih izkušenj. Prva, ključna izkušnja je, da je zmagovito seštevanje, ki je vedno boljše kot deljenje. In res je, da so nas različne izkušnje preteklih poskusov, ki v politični prostor zavestno prinašajo premoščanje ostrih političnih delitev, marsikaj naučile. Zato poudarjamo spoštovanje in takoj za njim zaupanje. Zato sem trdno prepričan, da se nam bo vse, kar bo naložba v zaupanje, dobro obrestovalo.

Novost je predvsem v tem, da bo vsak subjekt našega gibanja gradil in izhajal iz svojega osnovnega programskega in vrednostnega središča. In ponavljam, povezovalni okvir nam predstavlja ustava in njene vrednote. V gibanju bomo tudi zavestno krepili kulturo pozornosti in naklonjenosti do ljudi s karizmo, tako voditeljsko kot strokovno, in še posebej do tistih, ki izpričujejo karizmo povezovalnosti. To so dragocene osebe, ki jim je treba omogočiti, da se njihov talent uveljavi. To še posebej velja za mlade.

Skupaj stopate tudi tisti, ki ste skupaj nekoč v isti stranki že bili. Ali želite s tem sporočiti, da nekdanja nesoglasja niso nepremostljiva ovira za prihodnje delovanje?

Tu velja stari rek, da moraš naprej narediti red pri sebi, potem bol lahko »urejeval druge«. SLS je marsikaj doživela. Vzpone in padce. A je vse preživela. Tudi mi smo se morali učiti, kako živeti s svojimi različnostmi. To nas je kolilo in utrdilo, da nismo omagali. Njena avtentična politična zgodba se ni izpela.

Nekdanja nesoglasja smo kot zrela stranka presegli na »spravnem kongresu«, kot smo ga sami poimenovali leta 2018 v Novem mestu. Ostajamo živi. S svojo dejansko držo sodelovanja, ki je skozi vse obdobje od ustanovitve leta 1988 eden njenih ključnih političnih konceptov, lahko danes, v tem politično zelo usodnem času za Slovenijo postajamo znova »del rešitve«.

Kakšno vlogo želi imeti v gibanju Slovenska ljudska stranka kot njen organizacijsko najmočnejši člen?

Predvsem enakovredno drugim partnerjem v gibanju. In ponavljam, v spoštljivem partnerskem odnosu. Vidimo ga v tem, da vsak subjekt – tako politična stranka ali lokalna lista, tudi nevladna organizacija ali številni posamezniki – prinaša tisto, kar premore najboljšega.

V SLS v gibanje prinašamo zavzemanje za vrednote, ki so temeljne za slovensko osamosvojitev; prinašamo svoje zavzemanje za trajnostni, sonaravni in policentrični razvoj Slovenije; prinašamo svojo skrb, da bo Slovenija tudi demografsko preživela; prinašamo svojo zvestobo slovenstvu, ki se navdihuje v naši kulturi in krščanskem etosu in je odprto v evropsko prihodnost.

Toda dodajam, z vso spoštljivostjo bomo gradili odnose s partnerji, ki bodo v naš skupno prostor prinašali drugačne, svoje poglede. Prepričan sem, da nas bo povezovalo prepričanje, da ni dovolj, da je Slovenija lepa dežela, postati mora dobro delujoča država.

Zadnjih nekaj parlamentarnih volitev je zaznamovala vse nižja volilna udeležba. Želite z gibanjem Povežimo Slovenijo predramiti zlasti tiste, ki so se v zadnjih letih spremenili v volilne abstinente?

Predvsem želimo odpreti politični prostor za odgovorne, angažirane državljane. Ki jim je mar za njihovo prihodnost in prihodnost njihovih otrok in vnukov. Ki jih razpoloženje ideološke izključevalnosti hromi in dela pasivne. Zelo smo odprti za mlade. Odprti smo za vsako slovensko občino, od mestne do najmanjše na podeželju. Spoštujemo veliko zavzetost političnih strank v sedanji vladi, ki se trudi po najboljših močeh v soočanju s pandemijo in vsemi pridruženimi izzivi.

Obžalujemo, da so opozicijske stranke izbrale dosledno protivladno pozicijo in se niso pridružile nekaterim pobudam za več sodelovanja v teh zapletenih časih. Toda velik del državljanov v takih razmerah ostaja »zunaj«, »zadaj«, nenagovorjen. Zato smo prepričani, da se bo z našim gibanjem volilna udeležba povečala.

Kakšne si torej temeljne ambicije gibanja Povežimo Slovenijo, v letu, ko se spominjamo 30. obletnice vzpostavitve samostojne države?

Ambicije so velike. Zavedamo se, da so politične in družbene razmere v Sloveniji zelo zapletene. Naš odgovor je oblivanje močne, zaupanja vredne liste »Povežimo Slovenijo«, ki ima vse možnosti, da bo na parlamentarnih volitvah uspešna, zelo uspešna. Da bo dosegla rezultat, ki se bo približal 20 odstotkom.

Zato je razumljivo, da bo v svojem širokem kadrovskem naboru ponudila tudi kandidata ali kandidatko za mandatarja. In nič ni »zadaj«. Vse je tu, scela. Kot pravi latinski pregovor: »Polovico dela ima, kdor začne«. Mi smo začeli. Ne nazadnje, slovenska država si ob 30. obletnici ustanovitve zasluži gibanje, kot je gibanje Povežimo Slovenijo.

Pogovor z Janezom Podobnikom je bil prvotno objavljen v tedniku Družina št.8, letnik 70, 22. februarja 2021.

Teme
Janez Podobnik Povežimo Slovenijo povezovanje
Zadnje objave
Velikonočno voščilo
Želimo vam vesele velikonočne praznike in vse dobro v dneh, ki so pred nami.
Franc Kangler: Želimo si pravično in pošteno Slovenijo
Vir slike: osebni ahriv Franca Kanglerja Franc Kangler, predsednik NLS: »Leta 1991 smo si izborili samostojno in neodvisno Slovenijo. 30 let po izborjeni samostojnosti ugotavljam, da slovenska politika ni dorasla številnim evropskim standardom. Predvsem ko gledam opozicijo, ki se v danih trenutkih trudi, da razveljavi vloženo delo tistih poštenih pravičnih ljudi, ki se borijo za pravično in pošteno Slovenijo, dobim občutek, da jim ne gre za ljudi, ampak da jim gre zgolj za lasten prestiž, za funkcijo. Sam osebno opravljam funkcijo za ljudi. Želim si, da bi dobili pošteno in pravično Slovenijo. Zato podpiram projekt Povežimo Slovenijo, v katerem bomo sodelovali vsi tisti ljudje, ki dobro mislimo, ki pošteno delamo, predvsem pa si želimo pravično in pošteno Slovenijo.« Podpiram projekt Povežimo Slovenijo, v katerem bomo sodelovali vsi tisti ljudje, ki dobro mislimo, ki pošteno delamo, predvsem pa si želimo pravično in pošteno Slovenijo. /
Prof. dr. Franc Pohleven: Lesnopredelovalna industrija je ključ do uspešne in zelene Slovenije
Prof. dr. Franc Pohleven, lesar in mikolog, je leta 2000 pridobil naziv rednega profesorja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Njegovo osrednje področje raziskav so glive in drugi lesni škodljivci, ob tem pa tudi razvija inovativne postopke in pripravke za zaščito lesa. Dejavno sodeluje s konservatorji na različnih projektih obnove in zaščite kulturnozgodovinskih objektov. Avtor: Suzana L. Krause Kot velik promotor rabe lesa in lesnih izdelkov je leta 2005 ustanovil Zvezo lesarjev Slovenije – Svet za les in leta 2009 prvič pripravil razstavo Čar lesa, katere namen je promocija rabe lesa in ozaveščanje potrošnikov o prednostih lesenih izdelkov, ki jih je veliko. Je tudi urednik strokovne revije Les-Wood. Leta 2009 je prejel Jesenkovo priznanje za življenjsko delo, a kot pravi, njegovo delo še ni končano. Izdelki iz lesa največ prispevajo k znižanju emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Na razstavah Čar lesa smo že od leta 2005 priča vedno novim inovatimnim izdelkom. / vir slike: Carlesa.si Fosilne surovine so razlog za podnebne spremembe Kot pravi dr. Pohleven, je podnebne spremembe povzročil človek s predelavo fosilnih surovin, ki jih prideluje z veliko energije in zato porablja fosilna goriva, pri tem pa se sproščajo toplogredni plini, ki vplivajo na podnebje. Tako je težka industrija poglavitni krivec za ujme in onesnaževanje okolja. Med toplogredne pline spada med drugim tudi CO2, ki nastaja pri izgorevanju premoga, nafte, zemeljskega plina, pa tudi pri kurjenju lesa. Na kratko: visok ogljični odtis je posledica težke energetsko potratne industrije, ki za svoje delovanje potrebuje ogromno energentov. V naših gozdovih pa prav s pomočjo tega toplogrednega plina, torej CO2, sonce ustvarja les (fotosinteza). Torej je drevo in les, ki ga lahko držimo v rokah, dejansko CO2, ki ga je sonce vezalo v lesno maso. In v kolikor ostarelih dreves ne posekamo in v gozdu strohnijo, se CO2 sprosti nazaj v ozračje. Za to, da drevesa v gozdu ne strohnijo, bi morali v gospodarskih gozdovih izvajati sečnjo in to do mere, ki jo dopušča sonaravno gospodarjenje z gozdom, za kar skrbijo gozdarji z odkazovanjem dreves. V kolikor pa zdrava drevesa v sečni zrelosti, torej pred začetkom trohnenja, posekamo in hlodovino predelamo v izdelke ali jo uporabimo pri izgradnji objektov, se v teh izdelkih ali stavbah še desetletja v času uporabe izdelka skladišči CO2 ali z drugimi besedami: shranjujejo se toplogredni plini. Proizvodnja izdelkov iz lesa je varčna in čista Poleg tega je proizvodnja izdelkov iz lesa tudi energetsko varčna, saj poteka z malo vložene energije in zato tudi povzroča malo emisij CO2. Poleg tega, kot že omenjeno, lesni izdelki predstavljajo skladišče CO2. Z uporabo izdelkov iz lesa zmanjšujemo emisijo toplogrednih plinov v ozračje in se na ta način borimo proti podnebnim spremembam ter varujemo okolje. Pri predelavi lesa tudi ne nastajajo nevarni odpadki in ne deponije le-teh, zato lesna industrija oziroma predelava lesa ne onesnažuje zraka, vode, prsti in predstavlja vizijo trajnostnega razvoja in prehoda v zeleno gospodarstvo. Kljub temu, da Slovenijo pokriva 60 % gozda, je lesarska in gozdarska dejavnost zamrla, je pozabljena in nič več cenjena. / vir slike: Pixabay. Preusmeritev slovenske industrije v lesnopredelovalno industrijo Slovenija ima edino razpoložljivo surovino – les, ki ga od osamosvojitve naprej v obliki hlodovine izvažamo v tujino, namesto da bi ga doma predelali v končne izdelke z najvišjo dodano vrednostjo. Našo industrijo bi po mnenju dr. Pohlevna zato morali preusmeriti v lesnopredelovalno industrijo. Imamo namreč les, ki ga z malo energije in brez onesnaževanja lahko predelamo v vrhunske izdelke. Ob tem je treba poudariti, pravi Pohleven, da ima Slovenija na voljo malo energije in jo zato uvaža v obliki energentov. Na gozdnatih področjih Slovenije bi morali ustanoviti centre predelave lesa, kjer bi potekala pridelava lesa tam, kjer ta dobrina oziroma surovina nastaja. Tako bi lesna industrija omogočila proizvodnjo končnih izdelkov na podeželju. Nova delovna mesta na podeželju in manj prometa Predelava lesa na podeželju bi prinesla nova delovna mesta v domačem okolju, s čimer bi se zmanjšalo tudi število dnevnih migracij. Ljudje bi prihranili čas za pot na delo, manjša bi bila uporaba avtomobilov, manj bi bilo nesreč na cestah in tudi lokalnega oziroma javnega prometa bi potrebovali manj. In s tem bi tudi porabili manj pogonskih goriv, kar bi še dodatno prispevalo k zmanjšanju emisije toplogrednih plinov. Predelava lesa kot pot do skladnega regionalnega razvoja in decentralizacije Hkrati bi predelava lesa na podeželju bistveno pripomogla k regionalnemu razvoju in decentralizaciji slovenskega gospodarstva. Posledično bi obstajali tudi boljši pogoji za enakomerno poseljenost, kar je z demografskega vidika izjemno pomembno. V primeru pojava nalezljivih bolezni bi bilo tudi obvladovanje epidemij in uvajanje karanten lažje. Če bi ljudje delali v svojem domačem okolju, v kraju bivanja, ne bi prišlo do prenosa virusa na druga področja. Centri predelave lesa bi omogočili lokalno, krožno gospodarstvo in regionalni razvoj pokrajin. Z uvedbo delovnih mest v domačem kraju, bi se krajani tudi bolj poistovetili s krajem bivanja in bi se tako preprečilo zapiranje pošt, bank, osnovnih šol in obudilo bi se tradicionalno gospodarstvo, ki je nekoč na slovenskih tleh že obstajalo. Skladen regionalen razvoj bi omogočil razvoj naprednih vasi, ki bi delovale na osnovi lokalne surovine in človeških virov. Obenem pa bi morali na lokalnem nivoju poskrbeti tudi za odpadke. Deponije nevarnih odpadkov bi morale biti v kraju, kjer jih proizvajajo. In takrat bi se krajani vprašali, ali bi še imeli takšno industrijo v svojem kraju ali ne, je poudaril dr. Pohleven. Če les uporabimo za izdelke, rešujemo hkrati dva izziva: ustvarjamo nova delovna mesta na podeželju in varujemo okolje. / vir slike: Pixabay. Hrane je manj, lesa ne znamo izkoristiti Dr. Pohleven je opozoril še na en problem. Pred osamosvojitvijo, predvsem pa pred koncem druge svetovne vojne, so imele povprečne slovenske kmetije dve tretjini kmetijskih površin in eno tretjino gozda. In takrat je bila samooskrba s hrano sorazmerno zadovoljiva in lakote ni bilo. Razen v času vojne, kar pa so bile izredne razmere. Po osamosvojitvi Slovenije pa smo priča intenzivnemu zaraščanju kmetijskih površin in sedaj imajo povprečne kmetije eno tretjino kmetijskih površin in dve tretjini gozda. Posledica tega je, da pridelamo le 30 % lastne hrane in je moramo 70 % uvoziti. Zaradi obsežnih gozdov pa imamo obilico lesa, ki ga nepredelanega v obliki hlodovine izvažamo, kar je skregano z logiko in z zdravim razumom, je poudaril. S tem obogatimo tujino, od katere smo poleg vsega prehransko odvisni. Slovenija po besedah dr. Pohlevna, med drugim tudi zaradi zaraščanja kmetijskih površin, pridela le 30 % lastne hrane. Ima pa obilico lesa, ki ga, ironično, pod ceno izvaža v države, od katerih smo prehransko odvisni. / vir slike: Pixabay. Pomembna naloga za gibanje Povežimo Slovenijo Skrajni čas je, da ustavimo zaraščanje in povečamo kmetijske površine in s tem zagotovimo boljšo in varnejšo prehransko samooskrbo, hlodovino pa doma predelamo v končne izdelke z višjo dodano vrednostjo ter tako zmanjšamo tako surovinsko kot energetsko odvisnost Slovenije. Zeleno gospodarstvo ter trajnostno naravnana industrija je v skladu z najnovejšo politiko Evropske komisije, ki je sprejela Evropski podnebni pakt in Evropski zeleni dogovor, ki je kažipot do trajnostnega razvoja. Slovenija ima idealne možnosti, da to stori, pravi dr. Pohleven, zato bi moralo gibanje Povežimo Slovenijo delovati v tej smeri, da bi se Slovenija v prihodnosti preusmerila v gospodarstvo, ki bi slonelo na lastnih energetskih in surovinskih danostih, obenem pa bi povečala obdelane kmetijske površine do take mere, da bi Slovencem zagotovili samooskrbo oziroma varno oskrbo z domačo hrano pridelano na domačih tleh.
Miha Burger: Veliko se da narediti, če je volja
Miha Burger je samostojni oblikovalec in nekdanji zunanji sodelavec RTV. Je tudi avtor priročnika Saj se itak ne da nič narediti …, ki je namenjen vsem, ki želijo premagati trditev tega stavka. Kot aktivni državljan se je lotil marsikatere teme, med drugim tudi zakona o javnem naročanju. Avtor: Klara Vaš Tokrat smo z njim spregovorili o njegovi vlogi nosilca pobude za pravične pokojnine znotraj gibanja Povežimo Slovenijo. Gospod Burger, pred petindvajsetimi leti ste napisali knjigo z naslovom Saj se itak ne da nič narediti …, misleč na delovanje v političnem prostoru. Vaš odgovor v tej knjigi je bil »ne, ni res, da se marsikaj narediti«, in kot eno od poti do možnih izboljšav ste navedli večjo vlogo in pomen aktivnega državljanstva. Kako ste videli vlogo aktivnega državljana takrat in kako jo vidite v današnjem času? Knjigo, ki jo omenjate, sem izdal skupaj s knjigo Eda Ravnikarja »Udbomafija« in obe knjigi sta bili dejansko vzrok in temelj, da smo se, skupina predvsem inženirjev, ki smo do takrat delovali precej individualno, v želji, da bi bili kot aktivni državljani bolj prepoznavni in naše ideje bolj sprejete, bolj povezali in že v nekaj mesecih ustanovili novo politično stranko, ki smo jo poimenovali Civilna Iniciativa za Slovenijo. Ker smo kot glavno oviro našemu delovanju prepoznali predvsem v silah kontinuitete, to je naslednikih prejšnjega režima, smo iskali povezavo s pomladnimi strankami. Pred volitvami novembra leta 1996 je prišlo do povezave med nami in SLS in uspeh je bil prav lep. In nekateri smo glede na uspešno sodelovanje s SLS sprejeli svetovalne funkcije za določeno mandatno obdobje, nekateri na vladi, jaz sam pa v parlamentu. Naj pa takoj povem, da se je kmalu pokazalo, da smo predvsem skupina individualcev. Da nismo politična stranka, da smo le aktivni državljani. Tega sicer nismo javno razglašali, ker smo še nekaj časa pač imeli določeno politično težo kot Civilna Iniciativa za Slovenijo. In tako vidim vlogo aktivnega državljana tudi danes. Ne da bi bilo potrebno, da se spet ustanovi kakšna Civilna Iniciativa za Slovenijo, temveč da deluje aktivni državljan samostojno, individualno, a da se pred volitvami poveže s političnim subjektom, za katerega ve oziroma verjame, da bo uveljavljal vlogo in pomen aktivnega državljanstva! Da bo to bolj uresničljivo, če bo volilni rezultat čim boljši. Recimo tako kot leta 1996. V parlamentu ste sodelovali kot svetovalec predsednika Državnega zbora RS Janeza Podobnika v letih 1997-2000. Kako ste dojemali takratne politične razmere, politične konflikte in politično sodelovanje? Takrat se pravzaprav še nisem zavedal, tako kot se tega zavedam danes, da je aktivno državljanstvo kot pojem oziroma kot oblika delovanja v političnem prostoru tako kompleksna zadeva. Tako nedorečena na naši stopnji razvoja demokracije in posledično zelo težko dojemljiva našim sodržavljanom. In nisem se zares zavedal niti tega, da pa bo večini tistih, ki se bodo dokopali do pozicije odločanja, moje delovanje na načine in oblike delovanja aktivnega državljana tako v napoto. Ja, večini, razen redkim; pa čeprav bo verjetno to zvenelo kot reklama v vašem mediju, moram povedati, da sta bila med redkimi, ki ju moje delovanje ni motilo, ravno brata Podobnik. In naj takoj dodam, da sem prepričan, da jima je podpiranje teh oblik delovanja prej škodilo kot koristilo v njuni lastni stranki. Kot že rečeno, so državljani, posebej v vlogi volivcev, večinoma še nepripravljeni za ta del demokracije. Zato moje delovanje v parlamentu (posebej bom izpostavil le nekaj zelo odmevnih akcij, kot je na primer problematika prodaje Litostroja, kjer sem v javno razpravo pritegnil prek sto strojnih inženirjev, ali pa javna razprava o problematiki zakona o javnem naročanju, kjer se je trlo predvsem malih, prodornih podjetnikov, ki niso imeli šanse po obstoječi zakonodaji) večini takratnih poslancev ni prav nič dišalo in so to večkrat dali vedeti, ne glede na strankarsko pripadnost. Recimo eden redkih, ki je moje aktivnosti podpiral, pa je bil poslanec Ivo Hvalica. Danes vem, da bi bilo lahko manj političnih konfliktov in več sodelovanja, če bi to kompleksnost aktivnega državljanstva bolj dorekli. Z drugimi besedami, bolj sprejeli, ja, tudi zakonsko: kdo, kdaj, kako kot aktivni državljan, kaj in kako z aktivnim državljanstvom. Bilo bi manj političnih konfliktov in več sodelovanja, če bi kompleksnost aktivnega državljanstva bolj dorekli: kdo, kdaj, kako kot aktivni državljan, kaj in kako z aktivnim državljanstvom. / vir slike: mlad.si Po tem obdobju vašega delovanja v Državnem zboru RS ste veliko objavljali v različnih medijih. V komentarjih na vaše članke pa vidimo, da vas večkrat poimenujejo nekako kot samotnega jezdeca aktivnega državljanstva, tisti še bolj kritični pa so vas oz. vaše ideje in pobude naslovili tudi z donkihotstvom, skratka, da se borite z mlini na veter. Kaj pravite na to? Kar ste navedli v vprašanju, drži. Posebej to z donkihotstvom. In v vseh teh letih sem se ničkolikokrat vprašal: Si državljani res želijo več aktivnega državljanstva? Več možnosti soodločanja pri skupnih, javnih zadevah in problemih? Kaj pa, če si želijo preprosto le novo Marijo Terezijo, prosvetljenega absolutista. In jim je čisto vseeno, kako ji oz. mu je ime. Samo da bodo skupne, javne zadeve kolikor toliko funkcionirale in nam bo zaradi tega šlo vsem bolje. Ja, tudi moje dolgoletno preizkušanje različnih metod in načinov aktivnega državljanstva potrjuje, da velike večine le-to ne zanima. A istočasno je stalno prisotna ugotovitev, tudi na osnovi vseh omenjenih preizkušanj, da bi velika večina državljanov odgovorila pozitivno, z »da, bolje bi bilo, če bi obstajala večja, jasnejša zaveza oblastnikov, nosilcev javnih pooblastil, da bolj dokazujejo, da delajo prav in dobro, če se pojavi utemeljen dvom v njihovo početje!« Ne samo enkrat na štiri leta, ampak stalno, vsakokrat, ko se pojavi ta dvom! Zato pišem in govorim ter tudi preizkušam različne metode ugotavljanja volje državljanov. Kajti po mojem prepričanju so praktično edina pot k večji zavezi oblastnikov k delanju bolj prav. A če ni politične volje za uporabo teh metod, ni nič, je vse brez veze. Začaran krog? Vedno znova ga je treba poskušati prebiti. Priložnost vidim v tem trenutku v gibanju Povežimo Slovenijo. To je v resnici frontalni spopad s totalno polarizacijo v političnem prostoru v Sloveniji na eni strani in po drugi strani tudi s tistimi državljani, ki so polni cinizma in pišmevuhovstva. Ti so prevladali na vseh spletnih portalih in forumih, ki pa so slej ko prej glavno orodje za izvajanje omenjenih metod ugotavljanja volje državljanov. Sodelovanje pa je možno predvsem na osnovi preprostih metod ugotavljanja volje državljanov, ki jih oblast, upravljavci države, priznavajo, vzpodbujajo in upoštevajo. In jih zato ljudje sprejmejo in se znebijo cinizma in pišmevuhovstva. Moram pa še dodati, da nisem edini, ki toliko pišem in poskušam z aktivnim državljanstvom. Povsod po svetu je zaslediti mnogo poskusov v tej smeri. Na koncu prejšnjega odgovora ste omenili, da se po svetu pojavljajo različne oblike in metode aktivnega državljanstva. Ste lahko bolj konkretni, lahko navedete kakšne že bolj poznane oblike oziroma tiste, ki imajo že kakšen vpliv v političnem prostoru? V svojih člankih večkrat navajam kakšen primer aktivnega državljanstva po svetu. Naj navedem nekaj odmevnih v zadnjih letih: precej odmevna je postala »Citizens Assembly« na Irskem. Tam je 99 naključno izžrebanih državljanov, seveda najprej ob njihovem soglasju za sodelovanje, po nekajmesečni argumentaciji prišlo do predloga zakonske ureditve glede splava. Parlament je njihov predlog potrdil. Pred kratkim pa je v Franciji na podoben način 150, prav tako kot na Irskem izbranih državljanov pod nazivom Francoska državljanska konvencija za podnebno krizo, sestavilo prek 100 priporočil vladi glede ukrepanja. Drugače od Irske, kjer je bilo priporočilo za parlament nezavezujoče, pa so njihova priporočila, po besedah francoskega predsednika Macrona, za vlado zavezujoča. No, teh aktivnosti je po svetu še veliko, naj priporočim vsakomur, ki ga to zanima, da na Googlu odtipka ime staroste aktivnega državljanstva, ameriškega sociologa Toma Atleeja, in bo našel veliko podatkov. Kot aktivni državljan je Miha Burger tudi kot nosilec pobude za pravične pokojnine v okviru gibanja Povežimo Slovenijo. / vir slike: Pixabay. Kot aktivni državljan in kot nosilec pobude za pravične pokojnine nastopate tudi v promocijskem filmu gibanja Povežimo Slovenijo. Kaj vas je spodbudilo k sodelovanju v tem gibanju? Osnovna spodbuda je zagotovo dejstvo, da se je v politični prostor vrnil Marjan Podobnik. On ni le eden redkih, kot sem omenil že v enem prejšnjih vprašanj, ampak celo edini, ki je, kot sem zapisal v svojem članku na Portalu Plus pred dobrim mesecem: »v funkciji podpredsednika Drnovškove vlade omogočil samostojno delovanje skupini Aktivnih državljanov, povezanih v skupino Civilna Iniciativa za Slovenijo, ki smo predvsem z različnimi oblikami argumentacije izvajali efektno kontrolo oblasti (čeprav je bil Marjan Podobnik takrat, kot rečeno, v funkciji podpredsednika vlade, del te iste oblasti!)«. In me je v pogovoru z Marjanom Podobnikom k sodelovanju posebej pritegnila priložnost, da preizkusim eno od oblik aktivnega državljanstva. To je, da na enem primeru, ki je silno akuten, a istočasno silno enostavno rešljiv, preizkusim eno najpreprostejših oblik, to je spletno glasovanje državljanov za določeno enostavno rešitev javnega problema. Ker sem ravno v tem času slučajno prebral na nekem nemškem spletnem portalu, kako se trume nemških strokovnjakov zgrinjajo na razpravo o tem, kako je avstrijski model pokojninskega sistema pa vsaj enkrat boljši in pravičnejši od nemškega, sem čisto enostavno pomislil, zakaj pa ne bi še mi naredili en link, povezavo, na osnovne informacije o tem avstrijskem sistemu in povprašali državljane, ali so za to, da ga prenesemo v naš sistem. Zveni enostavno in ves vic je v tem, da je res čisto enostavno. Manjka le volja, da se to naredi. Konec koncev živimo in pri nas in v Avstriji v enem in istem evropskem pravnem redu in po tehnični plati zagotovo ne more biti problem tega uresničiti. In v političnem programu prav vsake politične stranke pri nas je obljuba, da bodo izboljšali pokojninski sistem. Torej, kje je kakšna ovira? In zagotovo ne potrebujemo kakšnega splošnega ljudskega referenduma na to temo, le jasno izraženo željo aktivnih državljanov. Ja, tistih, ki se jim bo ljubilo pritisniti na tipko: sem za. Seveda bo vedno veliko tistih, ki se jim to ne bo ljubilo, toda ali niso prav tako odločilni le glasovi tistih državljanov, ki se jim ljubi iti na volišče pri parlamentarnih volitvah, in prav nič ne štejejo tisti, ki se jim to ne ljubi. PREBERITE TUDI:
Se bodo kregali ali delali?
Neuspela nezaupnica vladi je pokazala, da predčasnih parlamentarnih volitev skoraj zagotovo ne bo. Čeprav je do rednih volitev še dobro leto dni, pa so priprave političnih akterjev nanje že v polnem teku; med drugim se ustanavlja tudi kopica novih strank in list. Avtor: Rok Frelih Med temi je po svoje posebna iniciativa Povežimo Slovenijo (PoS), ki je po svoji sestavi tudi najbolj raznolika. Poleg strank SLS, Zeleni Slovenije ter NLS so vključene tudi stanovske in civilno družbene skupine, od upokojencev pa vse do glasbenikov. Po zagotovilih predstavnikov PoS njihovo infrastrukturo trenutno med drugim predstavlja vsaj 50 županov in županskih list in več kot 500 mestnih in občinskih svetnikov, imajo pa tudi evropskega poslanca. Ali povezovalnost v Sloveniji lahko uspe? S takšno raznoliko sestavo (in posledično raznolikimi interesi) se obstoj PoS-a ob trenutnem političnem diskurzu v Sloveniji zdi na prvi pogled skorajda nemogoč. Glavni mediji so namreč ustvarili vtis, da je možen obstoj zgolj dveh političnih silnic: Janša in anti-Janša. Še več: to izključevalno dogmo so si nekateri politični akterji vzeli za temelj svojega delovanja. A resnica je takšna, da bolj, ko se krepijo okopi dveh izključujočih se blokov, več prostora se odpira za različne povezovalne pobude. Skupine intelektualcev, predsednik države, po konstruktivni nezaupnici pa nenazadnje tudi sam predsednik vlade spodbujajo k več sodelovanja. Takšni pozivi so upravičeni in nujni, saj v slovenskem političnem življenju zadnja leta lahko opažamo dva škodljiva trenda, ki sta v medsebojni korelaciji: prvi je skokovita rast radikalizacije (ki vodi v polarizacijo), drugi pa je vse manjša volilna udeležba. Po domače povedano: bolj, kot so politiki »skregani«, bolj to gre ljudem na živce, zato ne hodijo na volitve, in to je za demokracijo slabo, saj o naši prihodnosti ne odloča ozaveščeno ljudstvo, pač pa radikalni centri moči. Bolj kot se politki med seboj prerekajo, bolj gredo ljudem na živce. In posledica je vedno manjša udeležba na volitvah, to je pa za demokracijo izredno slabo. / vir slike: slovenskenovice.si. Politika naj bi bila skrb za javno dobro Apatičnost in volilna abstinenca sta zato razumljivi, a hkrati je jasno, da ljudstvo kliče po sveži, zdravi alternativi. Te alternative še ni, a vse kaže, da bi PoS to lahko postala. Do volitev ima še dovolj časa, da se okrepi in dozori do prepoznavne žlahtnosti. Na tem mestu pa moram izpostaviti dvoje: in sicer prednost, ki jo PoS-u daje njegova širina, pa tudi morebitne pasti, v katere se lahko ob nepazljivosti ujame. PoS je med novimi političnimi pobudami svojevrsten unikum, saj predstavlja civilnodružbeno platformo, preko katere lahko aktiven državljan, na primer zdravnik, v parlament vstopi kot neodvisen zastopnik zdravniških interesov. Izrazito močna stran pobude je to, da omogoča zastopanje interesov civilne družbe in skupin, ki se v tokovih etablirane politike niso prepoznali. PoS trenutno v rokah drži zelo močan potencial, da prebudi apatične volivce (in kandidate), ter s tem naredi korak k temu, da se politika vrne ljudem, in postane to, kar mora biti: skrb za javno dobro. Povezovalnost pa že sama po sebi pomeni združevanje ljudi z različnimi ozadji in prepričanji in v medijih je bilo zaslediti tudi pomisleke o tem, kaj naj bi PoS, glede na tako pestro sestavo, držalo skupaj. Bo prihajalo do sporov in konfliktov zaradi parcialnih interesov? Kako bodo reševali morebitna ideološka neskladja? Povezovanje zahteva zavračanje egoizma in kultov osebnosti Če želi takšna iniciativa uspeti, se morajo akterji v prvi vrsti zavedati, da povezovanje nujno zahteva zavračanje vsakega radikalizma in egoizma. Jim bo to uspelo? Janez Podobnik je za tednik Družina pred kratkim povedal, da je seštevanje boljše kot deljenje, ter da v PoS poudarjajo spoštovanje in zaupanje. Predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš hkrati pove, da v tem projektu ne gradijo kultov osebnosti ali egov, ker so to prerasli, in dodaja, da bi bilo otročje, če bi se pred volitvami opredeljevali, kdo bo šel s kom v koalicijo. Po njegovih besedah je naloga iniciative, da uresniči svoj program. Takšna komunikacija nakazuje samozavest in izraža samostojno, ciljno usmerjeno držo. Ko k temu dodamo še očitno resne pogovore s SMC, Novimi Socialdemokrati Andreja Magajne in nekaterimi levosredinskimi župani vidimo, da PoS krepi tudi levo dimenzijo, ki so jo doslej mnogi kritiki postavljali pod vprašaj. Bo ideologija vzdržala? Sodelovanje na skupnem namesto delitve na različnem Če bodo v PoS iskali sodelovanje na skupnih točkah namesto delitve na razlikah, bodo uspeli. Kot zatrjujejo, se borijo za cilj, ne za ideologijo. Za razdeljeni slovenski politični prostor je to nekaj novega. Novost je tudi to, da se PoS ne trudi pozicionirati v neko levo ali desno skrajnost, pač pa nase navezuje zmerne sile obeh usmeritev ter celo neopredeljene, z nekim večjim ciljem, ki ga vidijo kot pomembnega za družbo. S strani predstavnikov PoS-a je bilo sicer v zadnjem času velikokrat slišati, da temelj predstavljata Ustava RS in avstrijska dobra praksa. Lovljenje Avstrije po 100 letih drugačnega toka razvoja je sicer velik zalogaj, a ni nemogoč; Čehom za razliko od nas to dobro uspeva. Možnosti za uspeh na volitvah PoS vsekakor ima. In to odlične. Paziti pa se mora spodrsljajev, ki lahko botrujejo neuspehu. A tem se ob pravilnem pristopu da izogniti in od modrosti odgovornih je odvisno, kakšen domet bo imela iniciativa, in, posledično, kdo bo sedel v prihodnji vladni koaliciji. PREBERITE ŠE: 
Janez Podobnik: Zmagovito je seštevanje
O gibanju »Povežimo Slovenijo«, ki je v javni prostor vstopilo konec januarja, je za tednik Družina z Janezom Podobnikom govoril Bogomir Štefanič. Z dovoljenjem uredništva Družine objavljamo intervju tudi v našem mediju. Konec januarja je v javni prostor vstopilo gibanje Povežimo Slovenijo, ki pod skupno streho zavezanosti slovenski ustavi povezuje več strank, skupin, krajevnih list in uglednih posameznikov različnih vrednostnih in političnih pogledov (če omenimo nekatere stranke in liste: Zeleni Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Stranka modernega centra, Nova ljudska stranka – lista Franca Kanglerja, Celjska županova lista Bojana Šrota, Lista koprskega župana Aleša Bržana). O povezovalni pobudi se pogovarjamo s predstavnikom stranke, ki v gibanje prinaša najbolj razvejano organizacijsko mrežo, članom izvršilnega odbora in mednarodnim tajnikom Slovenske ljudske stranke Janezom Podobnikom. Za slovenski politični prostor je značilna izrazita polarizacija, ki se je v zadnjem letu epidemijskih razmer in nove vladne ekipe še stopnjevala. Kako v te konkretne razmere vstopa pobuda gibanja Povežimo Slovenijo? Vstopa s prepričanjem, da je smer velike politične in vedno bolj tudi ideološke polarizacije za Slovenijo slaba. Slabi nas kot narod, kot družbo in državo. V naše odnose vnaša nered, negativnost, izključevalnost, nesproščenost. Slovenija nujno potrebuje spremembo, drugačne metode sobivanja. Tudi na področju javnega, družbenega, političnega. Gibanje Povežimo Slovenijo želi odriniti na globoko. Stopa v središče slovenskega javnega prostora. Ne prinaša le drugačne, nove politične izbire, ampak tudi drugačen pristop do oblikovanja povezovalnega partnerstva. Gre za resnično inovacijo. Gibanje povezuje nazorsko dokaj različne skupine, ki nosijo konservativne, zelene, liberalne in še kakšne predznake. Kaj je torej tista ključna rdeča nit, ki vas povezuje v notranje povezano politično skupino? Ta izziv je največji. Ključna je drža sodelovanja, ki izhaja iz spoštovanja do vsakega partnerja. Tu poudarjam, da nam ne gre zgolj za površinsko »pozo sodelovalnosti«. Prva novost je že v tem, da s tem mislimo zares. In da nazorsko različne skupine to različnost dejansko sprejmemo, se v tem spoštujemo; in kar je ključno, najdemo navdih za sodelovalno politično platformo, ki se bo v slovenskem političnem prostoru pokazala z močno listo Povežimo Slovenijo, ki bo tudi nastopila na volitvah. Ključna nit naše sodelovalne zgodbe pa je njen temelj, slovenska ustava. Predstavlja sidro našega sodelovalnega modela. Ste politik z dolgim in dobrim zgodovinskim spominom. Ali vidite kakšne vzporednice med vzpostavljanjem političnih strank ob zori slovenske demokratizacije in današnjim preoblikovanjem političnega prostora, v katerega želite poseči z novim gibanjem? Da, res, poseben navdih nam je Demos, ki se je izkazal kot ključna zgodovinsko-politična inovacija, najbolj zaslužna, da se je v Slovenijo pred dobrimi 30 leti »vrnila« parlamentarna demokracija in pred 30 leti smo tudi postali samostojna država. Njegova širina, tako politična kot ideološko-vrednostna, ob vseh izzivih takega partnerstva postaja znova prava pot za Slovenijo. Treba je poudariti, da nismo naivni ali idealisti, pač pa je dozorel pravi čas. Praznino med ljudmi in državo oz. njenimi ključnimi institucijami je potrebno znova napolniti in napolnjevati. Celovito in dosledno, s pravimi vsebinami, tudi s sproščenostjo. Sicer se bo še naprej širilo izključevanje, ideološko sovraštvo, vsesplošno nezaupanje. Slovenija potrebuje ideološko pomiritev in sinergijo lastnih intelektualnih potencialov. Česa se lahko gibanje Povežimo Slovenijo nauči iz dobrih in tudi slabih izkušenj preteklih poskusov premoščanja ostrih političnih delitev? Tu res lahko govorim tudi iz nekaterih lastnih izkušenj. Prva, ključna izkušnja je, da je zmagovito seštevanje, ki je vedno boljše kot deljenje. In res je, da so nas različne izkušnje preteklih poskusov, ki v politični prostor zavestno prinašajo premoščanje ostrih političnih delitev, marsikaj naučile. Zato poudarjamo spoštovanje in takoj za njim zaupanje. Zato sem trdno prepričan, da se nam bo vse, kar bo naložba v zaupanje, dobro obrestovalo. Novost je predvsem v tem, da bo vsak subjekt našega gibanja gradil in izhajal iz svojega osnovnega programskega in vrednostnega središča. In ponavljam, povezovalni okvir nam predstavlja ustava in njene vrednote. V gibanju bomo tudi zavestno krepili kulturo pozornosti in naklonjenosti do ljudi s karizmo, tako voditeljsko kot strokovno, in še posebej do tistih, ki izpričujejo karizmo povezovalnosti. To so dragocene osebe, ki jim je treba omogočiti, da se njihov talent uveljavi. To še posebej velja za mlade. Skupaj stopate tudi tisti, ki ste skupaj nekoč v isti stranki že bili. Ali želite s tem sporočiti, da nekdanja nesoglasja niso nepremostljiva ovira za prihodnje delovanje? Tu velja stari rek, da moraš naprej narediti red pri sebi, potem bol lahko »urejeval druge«. SLS je marsikaj doživela. Vzpone in padce. A je vse preživela. Tudi mi smo se morali učiti, kako živeti s svojimi različnostmi. To nas je kolilo in utrdilo, da nismo omagali. Njena avtentična politična zgodba se ni izpela. Nekdanja nesoglasja smo kot zrela stranka presegli na »spravnem kongresu«, kot smo ga sami poimenovali leta 2018 v Novem mestu. Ostajamo živi. S svojo dejansko držo sodelovanja, ki je skozi vse obdobje od ustanovitve leta 1988 eden njenih ključnih političnih konceptov, lahko danes, v tem politično zelo usodnem času za Slovenijo postajamo znova »del rešitve«. Kakšno vlogo želi imeti v gibanju Slovenska ljudska stranka kot njen organizacijsko najmočnejši člen? Predvsem enakovredno drugim partnerjem v gibanju. In ponavljam, v spoštljivem partnerskem odnosu. Vidimo ga v tem, da vsak subjekt – tako politična stranka ali lokalna lista, tudi nevladna organizacija ali številni posamezniki – prinaša tisto, kar premore najboljšega. V SLS v gibanje prinašamo zavzemanje za vrednote, ki so temeljne za slovensko osamosvojitev; prinašamo svoje zavzemanje za trajnostni, sonaravni in policentrični razvoj Slovenije; prinašamo svojo skrb, da bo Slovenija tudi demografsko preživela; prinašamo svojo zvestobo slovenstvu, ki se navdihuje v naši kulturi in krščanskem etosu in je odprto v evropsko prihodnost. Toda dodajam, z vso spoštljivostjo bomo gradili odnose s partnerji, ki bodo v naš skupno prostor prinašali drugačne, svoje poglede. Prepričan sem, da nas bo povezovalo prepričanje, da ni dovolj, da je Slovenija lepa dežela, postati mora dobro delujoča država. Zadnjih nekaj parlamentarnih volitev je zaznamovala vse nižja volilna udeležba. Želite z gibanjem Povežimo Slovenijo predramiti zlasti tiste, ki so se v zadnjih letih spremenili v volilne abstinente? Predvsem želimo odpreti politični prostor za odgovorne, angažirane državljane. Ki jim je mar za njihovo prihodnost in prihodnost njihovih otrok in vnukov. Ki jih razpoloženje ideološke izključevalnosti hromi in dela pasivne. Zelo smo odprti za mlade. Odprti smo za vsako slovensko občino, od mestne do najmanjše na podeželju. Spoštujemo veliko zavzetost političnih strank v sedanji vladi, ki se trudi po najboljših močeh v soočanju s pandemijo in vsemi pridruženimi izzivi. Obžalujemo, da so opozicijske stranke izbrale dosledno protivladno pozicijo in se niso pridružile nekaterim pobudam za več sodelovanja v teh zapletenih časih. Toda velik del državljanov v takih razmerah ostaja »zunaj«, »zadaj«, nenagovorjen. Zato smo prepričani, da se bo z našim gibanjem volilna udeležba povečala. Kakšne si torej temeljne ambicije gibanja Povežimo Slovenijo, v letu, ko se spominjamo 30. obletnice vzpostavitve samostojne države? Ambicije so velike. Zavedamo se, da so politične in družbene razmere v Sloveniji zelo zapletene. Naš odgovor je oblivanje močne, zaupanja vredne liste »Povežimo Slovenijo«, ki ima vse možnosti, da bo na parlamentarnih volitvah uspešna, zelo uspešna. Da bo dosegla rezultat, ki se bo približal 20 odstotkom. Zato je razumljivo, da bo v svojem širokem kadrovskem naboru ponudila tudi kandidata ali kandidatko za mandatarja. In nič ni »zadaj«. Vse je tu, scela. Kot pravi latinski pregovor: »Polovico dela ima, kdor začne«. Mi smo začeli. Ne nazadnje, slovenska država si ob 30. obletnici ustanovitve zasluži gibanje, kot je gibanje Povežimo Slovenijo. Pogovor z Janezom Podobnikom je bil prvotno objavljen v tedniku Družina št.8, letnik 70, 22. februarja 2021.

Komentarji

Zdaj se predvaja
povezimoslovenijo
nek title predvajanja

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Prijatelji

Twitter

Facebook

Prijatelji