Ljudje hrepenijo po povezovanju in spoštovanju
Letošnji čas pred kulturnim praznikom ste dodobra zaznamovali tudi oblikovalci gibanja Povežimo Slovenijo (PoS). Kakšno vlogo ima v tem gibanju SLS?
Povežimo Slovenijo

Ponedeljek, 8. februar 2021 ob 11:18

Odpri galerijo

Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, smo se pogovarjali z Marjanom Podobnikom, predsednikom SLS.

Gospod Podobnik, kaj je za vas glavno sporočilo tega praznika?

Slovenski kulturni praznik, ki ga za razliko od večine držav praznujemo tudi kot državni praznik, nosi v prvi vrsti sporočilo izjemnega pomena slovenske kulture za oblikovanje slovenskega naroda. Slovenska kultura je odigrala tudi veliko vlogo pri vzpostavljanju Slovenije kot samostojne in neodvisne države pred 30 leti. S svojimi najbolj uveljavljenimi predstavniki je naša kultura v preteklosti pustila močne sledi tudi daleč izven slovenskega nacionalnega prostora. Podobno je tudi danes, če omenim samo dva velika slovenska pisatelja, Borisa Pahorja in Draga Jančarja, ter številne njune sodobnike na drugih  področjih kulture. 

Čeprav se včasih zdi, da v našem digitalnem času kultura v klasičnem smislu izgublja svoj pomen, je resnica po mojem mnenju ravno nasprotna. Ljudje kot posamezniki in kot narod se pogosto izgubljamo, če nam postane kultura postranska in nepomembna stvar, ali če si dovolimo, da nas deli, namesto, da bi nas povezovala. Prešernova Zdravljica, ki je tudi slovenska himna, nas vedno znova vabi, da razmišljamo o preprostih besedah, ki nosijo brezčasno sporočilo pomena spoštovanja svojega naroda in vseh narodov »ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«. 

Letošnji čas pred kulturnim praznikom ste dodobra zaznamovali tudi oblikovalci gibanja Povežimo Slovenijo (PoS). Kakšno vlogo ima v tem gibanju SLS?

SLS kot organizacijsko in kadrovsko najmočnejši člen gibanja daje na razpolago vso svojo infrastrukturo tudi številnim skupinam civilne družbe in posameznikom, da bodo na skupni listi gibanja PoS na parlamentarnih volitvah lahko popolnoma enakovredno kandidirali za vstop v Državni zbor RS, ne da bi se morali opredeljevati za en ali drug politični blok ali katerokoli  politično stranko.

SLS skupaj z Zelenimi Slovenije, iz katere prihaja tudi koordinatorka gibanja dr. Nada Pavšer, Kanglerjevo NLS in številnimi župani in županskimi listami, predstavniki mladih, upokojencev, kmetov, podjetnikov, znanstvenikov, invalidov, glasbenikov in drugih oblikuje največje povezovalno gibanje po DEMOS-u.

V javnosti je morda vtis, da je SLS glede na svojo močno organiziranost v PoS nekoliko v ozadju v primerjavi z nekaterimi drugimi členi gibanja. Ali je vtis utemeljen?

Pomembni projekti, kakršen je oblikovanje našega povezovalnega gibanja, lahko uspejo le, če se najmočnejši zavedno odrečejo dela svojega vpliva v korist manjših, da so vsi lahko bolj enakovredni, saj je enakovrednost gibalo razvoja in uspeha gibanja. Podobno je bilo v času Slovenske pomladi 1988-1991.

Takrat je bila naša SKZ kot prvo ustanovljena stranka ne le daleč najmočnejša in najštevilčnejša, pač pa še malo pred volitvami 1990 v mnogih občinah edina novoustanovljena politična stranka. Zato smo vodilni člani SKZ Ivan Oman, dr. Franc Zagožen, Ivan Pučnik in drugi marsikje pomagali ustanavljati ali neposredno ustanavljali lokalne odbore drugih strank npr. SDZ in SKD. Takratna in sedanja drža naše stranke je po mojem prepričanju najlepši dokaz naše državotvornosti, ki se kaže v pripravljenosti stopiti korak nazaj v skupno dobro.

Nekateri podporniki, ki so bili predstavljeni v promocijskem filmu gibanja Povežimo Slovenijo, so kasneje umaknili svojo podporo. Zakaj?

Čeprav vseh detajlov osebno ne poznam, so bili po mojih informacijah nekateri posamezniki po javni podpori našim povezovalnim prizadevanjem deležni sugestij in pritiskov, naj umaknejo podporo. Koordinatorka PoS dr. Nada Pavšer se je takoj tudi javno opravičila, če je kdo res napačno razumel povabilo k podpori našim prizadevanjem. Čeprav je obžalovanja vredno tovrstno nasprotovanje povezovalnim prizadevanjem v času škodljivih radikalnih političnih delitev pa to po drugi strani kaže na resnost obravnave naše nove in drugačne ponudbe slovenskim volivcem.  

Omenili ste precejšno različnost med strankami in skupinami, ki oblikujejo gibanje PoS. Kako boste pred in po volitvah usklajevali vaše različne poglede na posamezna vprašanja?

Naš najmanjši skupni imenovalec je vsebina slovenske ustave, na kateri je tudi utemeljena Slovenija. Pri konkretnih vsebinah oziroma izvedbi pa se zgledujemo po dobrih tujih praksah, predvsem avstrijski. Po avstrijski dobri praksi se zgledujemo zato, ker realno ni mogoče prenesti prakse oziroma modela petih ali desetih različnih tujih držav in jih uveljaviti v Sloveniji, saj bi bile med sabo nezdružljive. En tuj model pa je mogoče uveljaviti, če je volja oziroma politična podpora. 

Kaj to konkretno pomeni? Kako bo gibanje Povežimo Slovenijo reševalo na primer problematiko slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja?

Kot v Avstriji. V sodelovanju z vodstvom njihove Kmetijsko gozdarske zbornice in drugimi poznavalci avstrijskega modela oblikujemo kratko in jasno predstavitev, kako bomo to avstrijsko prakso izvedli v Sloveniji, če bomo dobili dovolj podpore. Mimogrede, med kmeti je podpora uvedbi avstrijske zakonodaje in prakse v Sloveniji izjemna. Podobno je med obrtniki in podjetniki. Dr. Andrej Umek je pred kratkim predstavil uspešen avstrijski model izobraževanja z vajeništvom in drugimi dobro osmišljenimi pristopi, zaradi česar je na primer v Avstriji mnogo manj brezposelnih mladih kot pri nas. 

Kaj pa v primeru, ko imate na primer Zeleni Slovenije in SLS povsem različne poglede do načina upravljanja z velikimi zvermi? Kako se boste tu  poenotili?

To je sploh dober primer, zakaj je pomembno, da se v Sloveniji uveljavi sistem dobro delujoče države. Čeprav seveda tudi avstrijski sistem ni idealen, je na večini področij bolje delujoč kot v Sloveniji. Torej, kakšen bo odnos gibanja PoS do upravljanja z velikimi zvermi? Kot v Avstriji. Imajo velike zveri, ne hodijo pa jim po hlevih in dvoriščih.

Sliši se zelo spodbudno. Toda, ali je izvedljivo. V Avstriji imajo drugačno zakonodajo …

Presenečeni smo bili ob ugotovitvi, kolikšen del zakonodaje je zelo podoben kot pri nas. Obe državi sta članici EU, zato mora zakonodaja obeh držav upoštevati skupna pravila, državi imata tudi številne podobne naravne danosti.

Kar je drugačne zakonodaje, jo bomo pač spremenili, da bo enaka. Imajo pa zelo drugačno prakso. Ta razlika v praksi je tista, ki pripelje do posledic, da imajo medicinske sestre, obrtniki, inženirji in drugi v Sloveniji nekaj 10 ali nekaj 100 odstotkov nižjo plačo. Zagovorniki nezmožnosti prenosa avstrijske prakse v Slovenijo pravijo, da moramo upoštevati slovenske posebnosti. Kaj so te posebnosti? Na primer to, da je slovenska polovica druge cevi karavanškega predora za 30 milijonov evrov dražja kot avstrijska polovica, čeprav imajo tam delavci višje plače, material pa se nabavlja na prostem trgu? Mi nočemo in ne bomo upoštevali teh slovenskih posebnosti. Zame je slovenska posebnost slovenska kultura. Ropanje slovenskih davkoplačevalcev pa ni slovenska posebnost, pač pa kriminal.

Zdi se, da ste programsko zelo v detajle domislili vaše delovanje. Kako pa se boste dogovorili za razdelitev volilnih okrajev?

Očitno bomo imeli marsikje sladke probleme, torej več odličnih kandidatov za en okraj. Kjer bomo tudi po usklajevanju na koncu ostali z več kandidati, bo odločala skupno dogovorjena javnomnenjska raziskava. Zmagovit rezultat bomo dosegli le, če bodo povsod kandidirali najboljši. 

Slišati je, da se dogovarjate s precej več strankami in skupinami, kot ste jih predstavili v javnosti. Ali je to res?

Res je velik interes za sodelovanje. Ta interes je seveda tudi povsem razumljiv in logičen. Platforma, ki jo  predstavlja skupna lista, bo omogočala tudi majhnim strankam, lokalnim listam, civilno družbenim skupinam in uglednim posameznikom, da bodo imeli povsem realne možnosti za uspeh v svojem okraju. V primeru njihovega samostojnega nastopa, ko bi morali pokriti vseh 88 okrajev, pa bi bile njihove možnosti za uspeh minimalne, za nekatere praktično nične. Z vsakim novim članom gibanja pa ne pridobi le nov član, pač pa tudi celotno gibanje oziroma lista, saj se bo povečalo skupno število glasov in s tem število izvoljenih poslank in poslancev. 

Sliši se kot perpetum mobile?

Res ta sistem deluje na poseben način “Vsi za enega, eden za vse” ali “win-win” . Tako si je po mojem mnenju večina predstavljala Slovenijo, ko smo se pred 30 leti skoraj enotno odločili zanjo. Da bomo različni sodelovali in si ustvarili vsaj take pogoje za življenje, kot ga ima povprečen državljan Avstrije. 

Mnogi, ki sodelujemo, priznavamo, da smo v življenju naredili marsikatero napako, a smo se iz teh napak tudi veliko naučili, v svoje in skupno dobro. 

Predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš je napovedal, da bo lista PoS imela tudi uglednega kandidata za mandatarja. Ali lahko omenite kakšno ime?

Lahko le potrdim napoved. Logično pa je, da ne želimo “skuriti” imena človeka, ki bo morda vodil naslednjo slovensko vlado. V primeru zmagovitega rezultata skupne liste gibanja POS bo naš kandidat za mandatarja k oblikovanju skupne vlade povabil vse desne in leve parlamentarne stranke. Po švicarskem modelu bodo sodelujoče stranke imele tudi v Vladi RS tako težo, kakršno so jim na volitvah za parlament namenili volivci. 

Teme
Povežimo Slovenijo france prešeren gibanje kulturni praznik povezovanje
Zadnje objave
Ob svetovnem dnevu vida slepi in slabovidni opozarjajo na slabšanje njihovega položaja v Sloveniji
Težave z vidom se odražajo v vseh aspektih življenja, zato si slepi in slabovidni ves čas prizadevajo za enakopravno udejstvovanje in izobraževanje na vseh področjih ter hkrati za seznanitev in zavedanje družbenega okolja o njihovih potrebah in pogojih.  "Dneva, zaznamovana in posvečena slepoti oziroma delni izgubi vida sta priložnost, da še toliko bolj izpostavimo slabšanje socialnega položaja slepih ljudi. Trenutno v parlamentu potekajo razprave o zmanjšanjih oziroma odvzemu sredstev za pomoč in postrežbo slepi in slabovidni populaciji, kar me izjemno žalosti," pravi predstavnik ranljivih skupin v gibanju Povežimo Slovenijo in predsednik medobčinskega Društva slepih in slabovidnih Ljubljana dr. Luj Šprohar. "Tisti slepi in slabovidni ljudje, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) v višini 300 evrov mesečno, si s tem nekoliko popravijo socialni položaj. V primeru, da bi se jim to odvzelo, kot predlagajo v parlamentu, bi to povzročilo socialno stisko za večino slepih in slabovidnih v Sloveniji," je zaskrbljen Šprohar. V Zvezi slepih in slabovidnih Slovenije se angažirajo, da bi predlog o krčenju pravic slepih in slabovidnih umaknili, kar pa bo po mnenju dr. Luja Šproharja težko, saj tisti,  ki o tem odločajo premalo poznajo dejansko problematiko slepote in slabovidnosti. "Prav iz tega razloga sem se odločil, da bom na prihodnjih volitvah kandidiral znotraj gibanja Povežimo Slovenijo, kjer sem predstavnik za ranljive skupine. Menim, da je skrajni čas, da se o teh problemih začnejo pogovarjati tisti ljudje, ki imajo ustrezna strokovna stališča in izkušnje v praksi," pojasnjuje dr. Šprohar, ki je zaradi tumorja na mrežnici pri enem letu starosti ostal brez desnega očesa, pri osemnajstem letu pa so mu zaradi glavkoma odstranili še levo oko. "Pozivam vse tiste, ki jim je mar za izboljšanje socialnega položaja ranljivih skupin, naj se nam pridružijo v gibanju Povežimo Slovenijo, saj bodo s tem pripomogli k izboljšanju, predvsem pa bodo preprečili možnosti morebitnega siromaštva slepih in slabovidnih."  
Trajnostne rešitve okoljskih in podnebnih izzivov so izjemnega pomena
»V Sloveniji so bili sprejeti Nacionalni energetski in podnebni načrt, Podnebna strategija ter Načrt za okrevanje in odpornost z jasno ciljno usmeritvijo v to, da se do leta 2050 zmanjša vrednost neto emisij toplogrednih plinov na nič, da preidemo v družbo s krožnim gospodarstvom in zagotovimo prebivalstvu enako ali višjo kakovost življenja,« pojasnjuje dr. Nada Pavšer, ki se posveta udeležuje.  V ta namen so se strokovnjaki iz gospodarskega in javnega sektorja, civilna družba in politiki zbrali na 24. strokovnem posvetu v Moravskih toplicah, ki letos poteka pod sloganom Od besed k dejanjem. Razprave so usmerjene v oblikovanje konkretnih ukrepov in načrtovanih rešitev, ki bodo prednostno in trajnostno reševale okoljske in podnebne izzive. Okoljska samozadostnost Slovenije pa vključuje več področij: ·      okoljski cilji in izzivi na področju gospodarnega ravnanja z odpadki,·      energetska izraba odpadkov in kakovost zraka,·      nizkoogljično gospodarstvo,·      podnebne spremembe,·      krožno gospodarstvo,·      okoljsko komuniciranje. »Zavedanje o skrbi za okolje se kaže že pri najmanjšem vsakodnevnem ravnanju, s katerim lahko močno prispevamo k zmanjševanju in blaženju podnebnih sprememb, pa če tudi gre zgolj za plastično vrečko, ki jo človek po nepotrebnem vzame in nato odvrže,« pravi dr. Nada Pavšer, ki je ustanoviteljica slovenske mreže ekošol, prejemnica častnega znaka svobode Republike Slovenije za zaslužno in zagnano delo z mladimi na področju varstva okolja (2000) ter  dobitnica najprestižnejšega mednarodnega energetsko-okoljskega priznanja Energy Globe Award za trajnostni razvoj. Od leve proti desni: Andrej Čuš, dr. Nada Pavšer, Karel Lipič
Otu Pestnerju nagrada in priznanje občine Celje
Ljubljana, 5. oktober 2021 - Vrhunski vokalist in legenda slovenske zabavne glasbe Oto Pestner, rojen v Celju, je leta 1971 zmagal na Slovenski popevki s skladbo Trideset let. Ob 50. obletnici njegovega glasbenega delovanja in prve zmage na Slovenski popevki mu je Občina Celje za njegov velik prispevek h kakovostni slovenski zabavni glasbi podelila županovo priznanje in nagrado, kelih cesarice Barbare. Ob tem se je Oto Pestner vpisal tudi v knjigo častnih gostov občine Celje. V gibanju Povežimo Slovenijo Otu Pestnerju želimo še veliko lepih in ustvarjalnih glasbenih let, pa tudi uspešnih prizadevanj za dobrobit slovenske glasbe in glasbenikov v okviru gibanja Povežimo Slovenijo.
Otu Pestnerju nagrada in priznanje občine Celje
Ljubljana, 5. oktober 2021 - Vrhunski vokalist in legenda slovenske zabavne glasbe Oto Pestner, rojen v Celju, je leta 1971 zmagal na Slovenski popevki s skladbo Trideset let. Ob 50. obletnici njegovega glasbenega delovanja in prve zmage na Slovenski popevki mu je Občina Celje za njegov velik prispevek h kakovostni slovenski zabavni glasbi podelila županovo priznanje in nagrado, kelih cesarice Barbare. Ob tem se je Oto Pestner vpisal tudi v knjigo častnih gostov občine Celje. V gibanju Povežimo Slovenijo Otu Pestnerju želimo še veliko lepih in ustvarjalnih glasbenih let, pa tudi uspešnih prizadevanj za dobrobit slovenske glasbe in glasbenikov v okviru gibanja Povežimo Slovenijo.
Cepljeni in necepljeni smo ljudje – spoštujmo se!
Sama sem cepljena z dvema odmerkoma cepiva Moderna in menim, da bi bilo prav, da bi se še posebno starejši cepili čimprej in v čim večjem številu. Obenem pa skušam razumeti ljudi, ki se iz različnih razlogov niso cepili, še posebno tiste, ki nasprotujejo cepljenju otrok. Zato me zelo žalosti, ko poslušam vse več medsebojnih žalitev in poniževanj, predvsem tistih, ki se (še) niso odločili za cepljenje. Ne le, da je to v nasprotju s spoštljivim obnašanjem in spoštovanjem drugače mislečih in ne koristi prizadevanjem, da bi se še več ljudi odločilo za cepljenje. Izpostaviti okoli milijon ljudi v Sloveniji različnim žaljivkam je zame kot koordinatorko gibanja Povežimo Slovenijo nesprejemljivo, še posebno zato, ker se bo šele v naslednjih mesecih in letih dokončno pokazalo, katere rešitve za zajezitev pandemije so bile res dobre in katere ne. Cepljeni in necepljeni smo ljudje. Spoštujmo se in verjemimo drugi drugemu, da se želimo odločati v dobro sebi in drugim, čeprav imamo poglede o tem, kaj je v skupno dobro, zelo različne. Tudi v našem gibanju Povežimo Slovenijo imamo ljudje različne poglede na cepljenje proti covid-19, pa tudi na druge ukrepe za zaustavitev pandemije. Kljub temu pa se odkrito in spoštljivo pogovarjamo o tem, kako pomagati, da bi se čimprej prišlo do čim boljših rešitev. Želim si, da bi bilo takih odkritih in spoštljivih pogovorov tudi v stroki, politiki in družbi nasploh več, saj vsaka nestrpnost, sovražnost in nespoštljivost vodi v začaran krog, iz katerega se je z vsakim nadaljnjim dnem težje izviti.  dr. Nada Pavšer koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo
Dr. Nada Pavšer: V gibanju PoS bodo kandidirali najboljši in najbolj kompetentni za najbolj odgovorne državne funkcije
V gibanju PoS smo zelo veseli javnega odmeva našega nastanka in razvoja. Predsednikom SLS Marjanu Podobniku, Zelenih Slovenije Andreju Čušu in NLS Francu Kanglerju se zahvaljujem, da so s ciljem čim večjega uspeha gibanja PoS na parlamentarnih volitvah velikodušno dali na razpolago svojo infrastrukturo. S tem nastaja močna platforma za uspešno kandidaturo ne le strankarsko opredeljenih kandidatov, županov in županskih list, ampak predvsem tudi tistih, ki se zaradi pretežno slabega ugleda političnih strank ne želijo politično ali ideološko opredeljevati. Verjamem, da bo to spodbudilo h kandidiranju ali podpori tudi druge najboljše, najuspešnejše in najbolj kompetentne nosilce odgovornih funkcij v gospodarstvu in na drugih področjih. S tem se bomo približali cilju gibanja PoS, da bi najboljši prevzemali tudi najodgovornejše funkcije na državni ravni. Vir slike: SkledarTV V zadnjih tednih so potekali številni pogovori s skupinami neodvisnih županov, predstavniki združenj, ki povezujejo intelektualce in uglednimi podjetniki in gospodarstveniki. Iz teh krogov bomo ob pravem času predstavili tudi našega kandidata za mandatarja. Še enkrat poudarjamo, da so k sodelovanju povabljene vse stranke, skupine in posamezniki, ki spoštujejo vsebino slovenske Ustave in so se pripravljeni zavzemati za sodelovanje različnih, ki želijo dobro Sloveniji in njenim državljanom.   dr. Nada Pavšer koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo

Komentarji

Zdaj se predvaja
povezimoslovenijo

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Prijatelji

Twitter

Facebook

Prijatelji